“Ples daje svobodo razmišljanja”
“Nadarjena in izrazno zrela plesalka ter koreografinja z izrednim smislom za plesno pedagogiko. Njene koreografije so aktualne in univerzalne,” je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti zapisal ob podelitvi listine Mete Vidmar tržaški plesalki in koreografinji Daši Grgič za ustvarjalno in pedagoško delo v sodobnem plesu.
TRST > Daša Grgič je zaključila šolanje za učiteljico sodobnega plesa v Livornu, za plesno vzgojiteljico v Bologni, v Firencah dvoletni diplomski program Nikolais-Louis Technique Teacher Certificate pod vodstvom Simone Bucci, zatem še pri koreografu in plesalcu Robertu Cocconiju in v Atelier de Paris pri mednarodno priznani koreografinji Carolyn Carlson, katere naukom sledi. Plesala je v številnih plesno-gledaliških predstavah in lastnih performansih doma in v tujini. Leta 2011 je v okviru festivala Danceproject v SSG Trst ustvarila avtorsko delo Val. Sodobni ples poučuje v plesni šoli About dance in na Mednarodni gimnaziji v Devinu, v Trstu, v osnovni šoli v Nabrežini ter v plesnem kolektivu Trst-Vrtojba. Lani je bila selektorica plesnih Miniatur za Primorsko.
> Ali opažate razlike med sodobnim plesom v Italiji in Sloveniji?
“Italijanski plesalci se manj odločajo za šolanje v tujini, v Sloveniji pa je to že zdavnaj praksa. Zato so si italijanski plesalci v plesnem slogu precej podobni. Hkrati pa je veliko izjemnih ustvarjalcev z lastno poetiko, ki pa nimajo možnosti za razvijanje in širjenje plesnega pristopa.”
Daša Grgič je zaključila šolanje za učiteljico sodobnega plesa v Livornu in za plesno vzgojiteljico v Bologni, nato je v Firencah pod vodstvom Simone Bucci zaključila dvoletni diplomski program Nikolais-Louis Technique Teacher Certificate Program (NLTTCP) istoimenske newyorške fundacije. Znanje sodobnih plesnih tehnik je pridobila pri koreografu in plesalcu Robertu Cocconiju iz plesne skupine Areaera iz Vidma in v Atelier de Paris z mednarodno priznano koreografinjo Carolyn Carlson, katere naukom sledi. Plesala je v številnih plesno-gledaliških predstavah in lastnih performansih doma in v tujini, leta 2011 je v okviru festivala Danceproject v SSG Trst ustvarila avtorsko delo Val. Sodobni ples poučuje v plesni šoli About dance in v Mednarodni gimnaziji v Devinu (UWC of Adriatic) v Trstu, v osnovni šoli Virgil Šček v Nabrežini ter plesni kolektiv Trst-Vrtojba.
> Učili ste se tudi pri Carolyn Carlson. Kaj vam je dala glede tehnike, predvsem pa doživljanja plesa?
“Srečanje z mednarodno ikono Carolyn Carlson je bilo zame enkratna plesna in življenjska priložnost, spremenilo je moj pristop v plesu. Poseben poudarek namenja percepciji telesa. Tehnika je sredstvo, cilj pa iskanje kakovosti lastnega telesnega gibanja. Dala mi je pravo motivacijo do plesa, kar je vplivalo na moj plesni razvoj.”
> Kaj želite gledalcem sporočiti v svojih plesnih nastopih in koreografijah?
“Rada se lotevam aktualnih vprašanj. Pri plesnem raziskovanju skušam slediti impulzom svojega telesa in intuitivnim sposobnostim. Svoje občutke, misli skušam prevesti v plesni jezik in osmišljeno koreografsko delo. Ko ustvarjam, skušam upoštevati, da je predstava namenjena občinstvu in da sta zato izredno pomembna komunikacija in pretok energije med gledalcem in plesalcem. Sporočati želim predvsem svobodo razmišljanja.”
> Lahko sodobni ples pomaga razumeti sodobni svet in sodobnemu človeku najti odgovore na temeljna bivanjska vprašanja?
“Sodobni ples je odraz sodobnega časa, družbe in človeka. Ko ustvarjam, se rada lotevam različnih vprašanj današnjega dogajanja, ker pojmujem ples kot način mišljenja in življenja. S plesom skušam posredovati univerzalno sporočilo, ki se dotika vseh nas. Ples naj bi pomagal odpirati nove vizije in spremeniti lastno percepcijo. Gre za celovitejše dojemanje človeka, kjer se racionalna in čustvena plat prepletata. To se zgodi, ko in če smo pripravljeni spremeniti način gledanja na stvari. Osebno ne zahajam v gledališče po odgovore, temveč sem vesela, ko me preseneti. Gledališče je dragoceno zato, ker ne določa, kako naj ljudje živijo, temveč prebuja osebno odgovornost. Robert Wilson pravi, da smo odgovorni za postavljanje vprašanj, in ne za to, da bi govorili, kaj stvari so. Končna interpretacija je v rokah občinstva.”
> Za množice je sodobni ples, brez dramskih in scenskih vložkov, razmeroma težko razumljiv. Kako kot koreografinja krmarite med željo, da bi nagovorili čim širši krog gledalcev, in tendenco, da jih nagovorite predvsem s plesom?
“To, da je sodobni ples težko razumljiv, je verjetno vezano na nekomunikacijo in nezaznavo telesa. Sodobni ples se ukvarja s telesom, ki nosi v sebi zgodbo in svojstven način simbolizacije. O tem sem ustvarila tudi koreografsko delo BodyunTitled. Telo je danes še vedno potisnjeno na rob. Telo ni samo objekt reprezentacije, temveč tudi subjekt lastne izkušnje. Je zavedanje notranjosti in zunanjosti, prepletanje telesnosti in duševnosti.”
“Ples naj bi pomagal odpirati nove vizije in spremeniti lastno percepcijo. Gre za celovitejše dojemanje človeka, kjer se racionalna in čustvena plat prepletata.”
> Zlasti v Italiji ste veliko sodelovali z gledališči. Je smiselno še pogosteje združevati igro, ples, glasbo in druge zvrsti umetnosti in z učinkovanjem po več medijev hkrati bolj celostno posredovali gledalcem sporočilo ...?
“V sodobnem gledališču najdemo vse mogoče. Ples se že od nekdaj povezuje z drugimi mediji. Ko se odločamo za interdisciplinarnost, pa moramo zaznati realno potrebo, da različni mediji pripomorejo k pravilnemu razvoju osmišljene celote. Enkraten primer tega je predstava SonoriaHanne Preuss, ki je to dosegla z uporabo univerzalnega jezika zvoka, svetlobe in giba. Celovita predstava, ki je hkrati obdržala avtonomnost posameznih disciplin”
> V plesu ste mentorica otrokom in odraslim. Kaj daje ples enim in kaj drugim?
“Obojim daje svobodo v razmišljanju. Raziskovanje s pomočjo improvizacije in kompozicije v plesu prinaša voljo za ustvarjanje vsem generacijam.”
> Katere vaše stvaritve si bomo lahko ogledali v prihodnjih mesecih?
“Letos bomo ustvarili krajše koreografske stvaritve na tematiko vode. Pripravljam novo koreografsko delo v sodelovanju s klavičembalistko Paolo Erdas. Premiera bo aprila v Slovenskem stalnem gledališču Trst v okviru priznanega festivala antične glasbe Wunderkammer.”
MARICA URŠIČ ZUPAN