Po 70 letih se je Dekle iz solin vrnilo domov

PORTOROŽ > Glede na to, da je zgodba filma Dekle iz solin / La ragazza della salina tesno povezana z Istro ter skozi filmsko podobo odpira pogled v njeno preteklost, si za petkovo projekcijo filma na velikem platnu ne bi mogli želeti boljše lokacije. Staro skladišče soli Magazin Grando v Portorožu je bilo namreč pred skoraj 70 leti eno izmed pomembnih lokacij snemanja te mednarodne koprodukcije.

Prozor iz filma Dekle iz solin: mlado Marino je odigrala francoska zvezdnica Isabelle Corey.

Foto: Vir: Kino Istra - Cinema Istria

Marcello Mastroiani je še pred Sladkim življenjem užival v Piranu

Film češkega režiserja Františka Čá​pa, sicer očeta legendarnih slovenskih uspešnic Vesna in Ne čakaj na maj, je nastal v sodelovanju nemških, italijanskih in hrvaških producentov. Kljub temu, da so bili slikoviti kadri posneti v Piranu, Portorožu in Sečoveljskih solinah, pa film v nekdanji Jugoslaviji nikoli ni doživel uradne distribucije in je bil domači javnosti praktično nedostopen. Izjemoma je bil pred vrsto leti prikazan enkrat ali dvakrat v Piranu in Portorožu. “Kasneje so se izgubile sledi za nosilci avtorskih pravic filma, kot tudi filmskih kopij z italijanskim zvočnim zapisom, zato smo veseli in ponosni, da nam je za program Kino Istra uspelo ponovno najti pomemben manjkajoči košček naše regionalne in nacionalne filmske zgodovine,” poudarja kuratorka programa Kina Istra - Cinema Istria Lorena Pavlič.

Mladi Marcello Mastroianni je bil tedaj že prepoznaven igralec, zato so Pirančani snemanje budno spremljali.

Foto: Vir: Kino Istra - Cinema Istria

Zgodba o mladi Marini (odigrala jo je francoska zvezdnica Isabelle Corey), ki se po smrti staršev preživlja s težkim delom v solinah, ponuja preplet romance in surove melodrame. Pred izkoriščanjem in nadlegovanjem solinarskega nadzornika jo v filmu brani mladi ribič Piero, ki ga upodobi nihče drug kot kasnejša svetovna filmska ikona Marcelo Mastroianni. Le nekaj let pred kultnim Fellinijevim filmom Sladko življenje se je torej Mastroianni, zaradi katerega je omedelevala marsikatera Pirančanka, sprehajal po ulicah starega Pirana ... V filmu, znanim tudi pod naslovom Kruh in sol, so sicer nastopila tudi druga velika imena evropskega in jugoslovanskega filma tistega časa: Mario Adorf, Jester Naefe, Mila Kačič, Stane Sever in drugi.

Poleg umetniške tudi izjemna dokumentarna vrednost

Polna dvorana v Magazinu Grando v Portorožu je dokazala, da domačini dihajo s svojo dediščino. Film ima namreč neprecenljivo etnografsko in dokumentarno vrednost. Na filmskem traku so ohranjeni prizori tradicionalnega pridobivanja soli, solinarskih hiš, orodij in vsakdanjega življenja obalnega prebivalstva v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri snemanju so sodelovali tudi domačini, solinarji in ribiči, kar filmu daje dodatno avtentičnost. Med pomembnimi protagonisti so nedvomno tudi slikovite soline in Piran s svojo takrat še neokrnjeno sredozemsko podobo.

Pred projekcijo je zgodovino nastanka filma polnemu avditoriju predstavila filmska poznavalka Majda Širca, ki upa, da bo film kmalu na voljo tudi na filmskem traku, osvetlila pa je tudi pomen Čápovega ustvarjanja za slovensko Istro. Kot je poudarila, je bil prav Čáp tisti, ki je ob snemanju filma Dekle iz solin (Kruh in sol) predlagal, da bi morali v Piranu urediti stalni filmski studio, kar je kasneje močno spodbudilo razvoj slovenske kinematografije.

Filmsko potovanje pa se s petkovo projekcijo ni povsem zaključilo, saj so organizatorji naslednji dan pripravili še tematski filmski sprehod po Piranu pod vodstvom Majde Širca. Začeli so na Fornačah pri nekdanji tovarni mila Salvetti, kjer je bil nekoč tudi filmski studio, in se podali po lokacijah, povezanih s filmom in filmsko zgodovino Pirana.

Obiskovalci so tako doživeli več kot le ogled filma; doživeli so srečanje s preteklostjo krajev, ki so pred skoraj sedmimi desetletji gostili eno najzanimivejših mednarodnih filmskih produkcij na slovenski obali.