Po glasbenih poteh slovenskega zamejca
“Ignacij Ota je bil človek, katerega vsestranskost se je opirala na močan etični imperativ. Navdih za svoje delo je našel pri slovenskih pesnikih na Tržaškem in Goriškem in pri tem skrbel za ohranitev primorske glasbene dediščine. Prav gotovo si zasluži, da ga spozna ves slovenski prostor,” je predvčerajšnjim, na odprtju razstave, posvečene zamejskemu skladatelju in zborovodji Ignaciju Oti, dejal Boris Pangerc, avtor minulo leto izdanega življenjepisa z naslovom Ignacij Ota - življenje darovano glasbi.
LJUBLJANA> Do prihodnje nedelje, 14. oktobra bo v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na ogled razstava Glasbena pota slovenskega zamejca.
Razstava Ignacij Ota, Glasbena pota slovenskega zamejca je nastala minulo leto v Dolini v okviru prireditev ob 10. obletnici skladateljeve smrti. Pripravila jo je Damijana Ota s sodelovanjem Anarože Slavec in Borisa Pangerca. V zadnjem letu je bila na ogled v več krajih na Tržaškem in Goriškem. V Ljubljani pa je razstava na ogled do 14. oktobra.
Na dvojezični razstavi (besedila so tako v slovenskem kakor v italijanskem jeziku) sta predstavljena fotografsko gradivo in dokumentacija iz skladateljevega družinskega arhiva. Prikazano je študijsko obdobje Ignacija Ote v Ljubljani, njegove dejavnosti na pedagoškem, kulturno organizacijskem delu, posebna pozornost pa je posvečena njegovem delu pri moškem pevskem zboru Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela ter vodenju prav tako moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline.
Predstavljena so številna priznanja in dosežki, nekatere njegove avtorske skladbe, poseben pozornost pa je na razstavi namenjena tudi njegovemu pedagoškemu delu na tržaški Glasbeni Matici ter predstavitvi njegovega delovanja znotraj Slovenske prosvetne zveze, ki je leta 1970 tudi prvič organizirala še danes nadvse uspešno zborovsko prireditev Primorska poje.
“Ignacij Ota je pri reviji Primorska poje sodeloval od samih začetkov in s svojim delom temu dogodku dal tako močan pečat, da ga zaznamuje še danes,” je o tem pomembnem obdobju skladateljevega ustvarjanja še dejal Pangerc.
Tudi na otvoritvenem dogodku, v nadvse akustičnem ambientu atrija SAZU, je bilo poskrbljeno za glasbeno spremljavo. Slovenski oktet je zbranemu občinstvu predstavil skladateljevi Repentabor in Devin ter njegovo priredbo ljudske skladbe iz Doline z naslovom Temna noč.
ROBI ŠABEC
