Čezmejno kulturno društvo Nit in literarni Ris na bogatem narečnem literarno glasbenem večeru
Čezmejno kulturno društvo Nit, ki ima sedež v Tolminu, člane pa po vsej Primorski in v zamejstvu, je v sodelovanju z idrijskim literarnim društvom Ris na narečnem literarnem večeru nasmejalo množično publiko in ji sočasno dalo misliti. Taka, humorna, a tudi resna, vsa doživeto interpretirana, so bila narečna dela članov iz obeh društev. Pospremil jih je tiskan slovarček Po naše.
Kulturni zamejki - Alenka Petaros in Neva Hussu - v dveh narečjih o življenju v tržaških vaseh nekoč. V ozadju voditelja narečnega večera Silva Mlekuž in David Velikanje.
Foto: Saša DragošGlasbeno literarni večer sta povedla vsestranska ustvarjalca - Drežničanka Silva Mlekuž in Idrijčan David Velikanje. Oba sta člana čezmejnega kulturnega društva Nit in slednji še idrijskega Risa. Društvi sta ob rastoči ustvarjalnosti v narečjih priredili skupni narečni literarni večer. Avtorji so nalogo izpolnili odlično. Ljudje pa so tu in tam le morali pogledati v spremljajoč slovar, ki je šest narečij oziroma značilnih govorov prevedel v knjižno slovenščino.
Skoraj vsaka vas ima svoj govor
Lingvisti Sloveniji pripisujejo sedem skupin narečij in okrog 50 znotraj njih. Literarni večer je potrdil, da ima skoraj vsak kraj, zlasti vas, svoj govor. V številnih projektih, ki to pred leti izumirajočo dediščino raziskujejo in vračajo v vsakdan, jih imenujejo podnarečja.
Ko je Velikanje sovoditeljico Mlekuž napovedal kot govorko po drežniško, ga je popravila, da njen govor izhaja iz streljaj oddaljenih Jezerc. "Če boste njim pripisali drežniški govor, bodo užaljeni," je dodala. Obujanja narečij je večina vesela. V obeh društvih - prvo pripada primorski, drugo rovtarski skupini - vse več članov piše v njih.
Zamejci, člani Niti, dosledno pišejo v narečjih. Društvo je tržaški kulturni delavki Nevi Hussu natisnilo dve knjižici o njeni vasici Bane. V Idriji sta s kolegico Alenko Petaros iz Proseka pripovedovali o nekdanjem življenju v tržaških kraških vaseh, o prodaji v Trstu, Openskem tramvaju ... Ker se govora bližnjih vaseh razlikujeta, so banovske in proseške besede v slovarju razložene ločeno.
"Smo iz treh bližnjih nediških dolin in vsaka ima svoj govor," so povedale članice iz Benečije. Njihov govor je kot nediški v slovarju zajet enotno. Za izpoved so izbrale resno doživljanje umiranja. Marina Černetič, ki je delo interpretirala najbolj doživeto, je očarala publiko.
Pa tminska, pa idrsku, po drježniško
Ostale govore v katerih so interpretirali dela, je urednica slovarja Po naše in predsednica Niti Marjeta Manfreda združila v tri narečja - tolminsko, idrijsko in drežniško. Že uvodni nastop, v katerem je Karmen Vidmar obudila Materin govor (naslov pesmi) iz Bukovice pri Postojni, je dala vedeti, da je podnarečij res toliko, kot je vasi. "Kur'c pa taku živlejne," je Velikanje nekoliko šokiral publiko, a takoj dodal, da gre za naslov v cerkljanščini napisane pesmi Vinka Tavčarja. Skupaj s pesmijo zakriškega pesnika Vida Prezlja jo je interpretirala igralka Ivana Gantar.
Stanka Golob se je preko pripovedi Ane Manfreda o veselju ob izgradnji "štreke" (železnice) podala v Baško grapo. Govor v grapi sodi v rovtarsko narečje. Kot tudi kanomeljski, črnovrški in poljanski, ki so z deli Ivice Pirih, Lilijane Homovec in Marije Knafel narečno oživile tamkajšnje nekdanje življenje. Idrijčanki Boža Vencelj in Danila Zaletel, ki urejata odlično bran narečni portal Grapa o nekdanjem življenju Idrije, sta tej in njenim "zjalam" (dekletom) v čast pripovedovali po idrijsko. Prav tako idrijska pesnica Ana Balantič, ki je tudi del svoje pravkar natisnjene knjige Po imenu Živa napisala v idrijskem dialektu. Mlajša pesnica Mija Mariša pa se je nekoliko jezna podala kar v slovenski parlament. Domači narečni kantavtor Erik Svetličič je večer zaokrožil z glasbo.