Po Pasjih časih Otopelo poletje

Kultura
, posodobljeno: 11. 09. 2026, 4:30

Mestni muzej Idrija je po desetletju v osrednjo grajsko galerijo Nikolaja Pirnata znova povabil domačega slikarja Staša Kleindiensta. V vabilu nanjo je pripisal, da je razstava medtem uveljavljenega in nič kolikokrat nagrajenega, domačega slikarja za Idrijo praznik. Odzvali so se domačini in številni gostje ter galerijo z razstavo Otopelo poletje napolnili do zadnjega kotička.

Po Pasjih časih Otopelo poletje

Staš Kleindienst (pred sliko) je doma navdušil z najnovejšimi krajinami. Kritičarka Maja Kač (stoji spredaj) ga je predstavila kot subtilnega slikarja družbenokritičnih krajin.

Foto: Saša Dragoš

Idrijčan, ki živi in ustvarja v Vipavi - Staš Kleindienst - je razstavo naslovil po bržčas najbolj izstopajoči sliki Otopelo poletje. Na ogled je bila že pred dvema mesecem v Pivki, na razstavi, ki je nosila naslov Pasji časi. Kleindienst ostaja zvest krajini in kritiki družbe, ki jo uničuje. Novost, kot je ocenila kuratorka, likovna kritičarka Maja Kač, je stapljanje krajine z nebom, namig na vseobsegajoče uničenje. Kleindienst presojo vsebin slik prepušča gledalcem.

Po uvodni idrijski razstavi ...

Kleindienst (1979) je pred publiko stopil z uvodno razstavo Ne(pre)poznano prav v galeriji Nikolaja Pirnata. Že tedaj je z mestnih ulic, trgov ... s čopičem pogosto zahajal v nenavadne, večkrat bolj namišljene kot resnične, pokrajine. Ob idiličnih pogledih od daleč so podrobno izrisani ljudje, njihovo početje in “orodja”, pri ogledu od blizu pa ponuja kritične poglede na dogajanje. Teh Kleindienst, ne tedaj in ne sedaj, publiki ne vsiljuje. Rad pove, da ljudje na njegovih slikah vidijo marsikaj, na kar sam pri ustvarjanju oljnih slik niti pomislil ni.

 

Po uvodni predstavitvi je Kleindienst bliskovito napredoval. Njegove razstave so vedno obiskane in dobro se prodaja. Do osrednje slovenske likovne nagrade Riharda Jakopiča, ki jo je dobil pred tremi leti, je osvojil množico nagrad. S slikanjem pa se je skoraj v celoti usmeril v svoje fantazijske, a še vedno tudi realne, krajine. Sedaj so manj nasičene s podrobnostmi, kot so bile na začetku slikarske poti.

Po Pasjih časih Otopelo poletje

Slika Otopelo poletje je ponudila naslov razstavi krajin Staša Kleindiensta v veliki grajski galeriji in še bolj kot na umiranje krajine opozorila na otopelost današnjega sveta.

Foto: Saša Dragoš

Kot zanimivost velja zapisati, da je bila kuratorka uvodne in še nekaj Kleindienstovih razstav bivša ministrica za kulturo, sicer doktorica umetnostne zgodovine, Asta Vrečko. Zadnjih pet let njegove razstave kurira Maja Kač. Vrečko pa še vedno ceni njegovo delo in se je udeležila tudi otvoritve razstave Otopelo poletje. V galerijo se je nagnetla množica ljudi, kot jo ta le redko dočaka. Ker gneča skoraj ni omogočala dobesedno nujnih pogledov na slike od daleč in blizu, bo za to priložnosti še dovolj. Razstava bo na ogled do novembra.

Otopelo poletje ali svet, zbudi se

Na razstavi prevladujejo slike, ustvarjene v zadnjih dveh letih, a je temo subtilne pripovedi o širnih kriznih krajinah Kleindienst zaokrožil z nekaj starejšimi slikami. Krajine so največkrat zamolklo, večkrat podnevi kot ponoči naslikane. Umirajoče se stapljajo z nebom, saj je narobe tako na nebu kot na zemlji.

Slika Otopelo poletje v množici svetlih odtenkov rumene barve, s slutnjo vode in kopalcev ob golih drevesih, pod razredčenim naseljem hiš, izstopa. “Naslikal sem jo lani, a se je po letošnjem poletju kar sama ponudila za naslov razstave,” je povedal Kleindienst. Kač je dodala, da je slika morda vrhunec vseh razstavljenih slik: “Z njo ponazarja apatičnost človeštva v trenutku, ko imamo vse manj posluha za stiske drug drugega in težko realnost nasploh, samo zato, da sebi zagotovimo boljše življenje. Tudi letošnje poletje opozarja na nujo, da to spremenimo.” Ob premiku Kleindienstovega nagovora na celotno atmosfero je Kač dodala, da to zahteva še podrobnejše motrenje slike: “Ni dovolj samo pozorno opazovanje. Noben uvid pri njegovih slikah gledalcu ni dan brez predhodnega truda.Odstiranje vsake plasti zahteva mentalni angažma. Gre za zahteven proces motrenja, ki zahteva soočenje s samim seboj.”