Po sledeh judovske kulture od Prekmurja do Pirana in Trsta
Obsežno raziskovalno popotovanje po sledeh judovske kulture v Sloveniji, včasih s pomočjo neposrednih dokazov, včasih le s pomočjo spomina, je temelj aktualne razstave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Avtorja, fotograf Branko Lenart in umetnostna zgodovinarka Elisabeth Arlt, sodelavca Pavlove hiše na avstrijskem Štajerskem, sta jo poimenovala Preteklo in pozabljeno. Judovska kultura v Sloveniji.
AJDOVŠČINA> Pričujoča razstava v ajdovski Pilonovi galeriji Preteklo in pozabljeno. Judovska kultura v Sloveniji. je rezultat vzajemnega sodelovanja med Pilonovo galerijo in kulturno ustanovo Pavlova hiša z avstrijske Štajerske. Avtorja razstave, fotograf Branko Lenart in avtorica spremnega besedila, umetnostna zgodovinarka Elisabeth Arlt, oba sodelavca Pavlove hiše, sta se pred štirimi leti lotila zanimivega projekta in z obsežnim fotografsko-raziskovalnim popotovanjem od Prekmurja do Nove Gorice, Pirana in Trsta odkrivala sledi judovske kulture v Sloveniji. Včasih s pomočjo še zadnjih ohranjenih neposrednih dokazov, včasih le še s pomočjo spomina. In čeprav, kot ugotavljata sama, današnja Slovenija na prvi pogled ni poznana po judovski kulturi in številna mesta, kjer so nekoč živeli Judje, danes ne pričajo več o svoji judovski preteklosti, so Judje na ozemlju Slovenije zapustili sledi.
Tudi v Ajdovščini, kot je ob odprtju razstave spomnila direktorica Pilonove galerije, dr. Irene Mislej. Čeprav v Ajdovščini danes ni nobenih ostankov judovske kulture in mesto tudi ni na zemljevidu raziskovalnega popotovanja, je tu svoje sledi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja pustila družina Bolaffio. Zlasti Jožef Bolaffio, znani trgovec z vinom, ki je bil med drugim soustanovitelj ajdovske čitalnice in društva Edinost. Njegov sin Jakob Bolaffio, trgovec, član uprave hranilnice in posojilnice, ugleden član judovske skupnosti, pa je bil v začetku 20. stoletja celo podžupan Ajdovščine.
Pot od ideje do nastanka razstave, ki skupaj s spremljajočo obsežno publikacijo razkriva judovsko kulturo na Slovenskem, je orisal avtor fotografij Branko Lenart, ki se s to tematiko neposredno ali posredno srečuje že več kot tri desetletja. Odprtje razstave, ki je gostovala že v Mariboru in v Ljubljani, je pozdravila tudi Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino, za posebno vzdušje pa je poskrbel trio Etnoploč. Harmonikar in skladatelj Aleksander Ipavec, trobentač Matej Špacapan in saksofonist Piero Purini so s preigravanjem pristne judovske glasbe - klezmer navdušili. AT