Pod svobodnim evropskim soncem?

Naslovni pojem svobode iz revolucionarnega gesla svoboda, enakost, bratstvo, ki je bil svojčas najvišji družbeni ideal, je namreč v zadnjih desetletjih izgubil na pomenu.

Googlov Ngram Viewer lepo pokaže, kako se krivulja angleških ustreznic freedom in liberty skozi čas spušča in kako njuno mesto zavzemata izraza za varnost (security in safety). Nekaj podobnega se dogaja tudi v drugih jezikih, slovenščina ni nobena izjema. Včasih se je prisegalo, da “svoboda res je zlata, svoboda nam je vse, zanjo, če bo treba, vsakdo naj umre” (Mile Klopčič, Partizanska). Tudi Finžgarjev roman uči, da je bolje umreti, kot izgubiti svobodo. Danes ne sme umreti nihče več za noben ideal, v kritičnih situacijah, na primer v covidni histeriji, je brez izjeme “varnost na prvem mestu”, seveda na račun svoboščin, kot sta prosto gibanje in komunikacija.

Svoboda je bila za Slovence pomembna, ko je šlo za biti ali ne biti, na primer v drugi svetovni vojni, na kar kaže ime Osvobodilne fronte. Potreba po svobodi se je spet pokazala nedavno, ko je skupnosti grozil zdrs v avtoritarno in policijsko državo in se je zato oklenila stranke s pomenljivim imenom Svoboda. In svobodo imajo danes na jeziku Palestinci v Gazi, ki jim grozi iztrebljenje. Na ljubljanskem shodu za mir je bilo pred dnevi mogoče prebrati geslo: “Peace is the white man's word. Liberation in ours! End apartheid.”*

Tolažimo se lahko s predpostavko, da je skozi burne zgodovinske prelome človeštvo ideal svobode v glavnem že uresničilo in da je zato zdaj napočil čas zavarovanja oziroma konzerviranja pridobljenih vrednot, vendar sami pri sebi dobro vemo, da so civilizacijske pridobitve, kot je svoboda, krhke in da zavzemanje zanje - bolje rečeno boj zanje - nikoli ni končano. Ko na prvo mesto postavimo varnost, se to nujno zgodi na račun svobode. Več varnosti pomeni manj svobode.

Predvidevati smemo, da bolj ko bo zgodovina tepla Slovence, bolj se bodo vračali k romanu Pod svobodnim soncem in v njegovi zgodbi iskali recepturo za preživetje. Roman bo indikator slovenskega položaja v svetu. Če bo Slovencem kazalo dobro, po romanu ne bo povpraševanja, če pa bo glede prihodnosti zavladala skrb, ga bodo hvaležno vzeli v roke. Njegovo dramatizacijo leta 2023 razumem kot znak zaskrbljenosti nad aktualno držo skupnosti in negotovosti glede izgledov za prihodnost.

(odlomek iz prispevka za gledališki list)

* Svoboda je beseda belcev. Naša je osvoboditev! Končajte apartheid.