Podobe ustvarjalnosti, ki jih je za seboj pustila štirinajstica

Kultura
, posodobljeno:

Srečko Kosovel in prva svetovna vojna oziroma obletnici, povezani z rojstvom velikega pesnika ter začetkom morije, ki je temeljito pretresla tudi naše kraje, sta na primorsko kulturno prizorišče prinesli oblico kulturnih dogodkov.

Goričan David Bandelj je prvi zamejski pesnik, ki je zmagal na viteškem turnirju za najboljšo neobjavljeno slovensko pesem in dobil naziv vitez poezije. Oprostite, bi rekel David, zmagala je pesem, ne jaz. To je bila pesem Lost in Translation.
Goričan David Bandelj je prvi zamejski pesnik, ki je zmagal na viteškem turnirju za najboljšo neobjavljeno slovensko pesem in dobil naziv vitez poezije. Oprostite, bi rekel David, zmagala je pesem, ne jaz. To je bila pesem Lost in Translation. Klavdija Figelj

Obletnici pa nista le budili spomina, marveč tudi spodbujali ustvarjalnost, odpirali nove poglede, ponudili priložnost za vnovična odkrivanja. Leto, ki se je poslovilo, je le še utrdilo spoznanja prejšnjega. Je že res, da je za kulturo vse manj denarja, a to ne pomeni, da je ustvarjalnost v krizi, nasprotno: še bolj drzna in jasna vprašanja nam zastavlja. Ali jih slišimo in kako si nanje odgovorimo, pa je zgodba, ki se piše drugod.

 Beneški bienale arhitekture 2014 se bo v slovensko zgodovino vpisal, ker smo se  prvič  predstavili v slovitem Arsenalu - s projektom avtorjev Dragana Živadinova (levo) in Mihe Turšiča (desno) z naslovom Problem vožnje po vesolju - Supre: arhitektura.
Beneški bienale arhitekture 2014 se bo v slovensko zgodovino vpisal, ker smo se prvič predstavili v slovitem Arsenalu - s projektom avtorjev Dragana Živadinova (levo) in Mihe Turšiča (desno) z naslovom Problem vožnje po vesolju - Supre: arhitektura. Klavdija Figelj
Kosovelovo leto je bilo predvsem na Krasu in v Sežani v znamenju 110. obletnice rojstva Srečka Kosovela. Javni zavodi na Sežanskem, ki nosijo pesnikovo ime, so strnili vrste in ob številnih prireditvah poskrbeli tudi za obnovo  Kosovelove spominske sobe
Kosovelovo leto je bilo predvsem na Krasu in v Sežani v znamenju 110. obletnice rojstva Srečka Kosovela. Javni zavodi na Sežanskem, ki nosijo pesnikovo ime, so strnili vrste in ob številnih prireditvah poskrbeli tudi za obnovo Kosovelove spominske sobeMarica Uršič Zupan
“Svet se deli na dva dela: na tiste, ki hočejo ubiti domišljijo, in tiste, ki jo hočejo rešiti,” je nekoč dejal Roberto Rossellini.  Mednarodni filmski festival Kino Otok, ki si je pred enajstimi leti za  svoje sidrišče izbral Izolo, je tudi lani,  ob
“Svet se deli na dva dela: na tiste, ki hočejo ubiti domišljijo, in tiste, ki jo hočejo rešiti,” je nekoč dejal Roberto Rossellini. Mednarodni filmski festival Kino Otok, ki si je pred enajstimi leti za svoje sidrišče izbral Izolo, je tudi lani, obTomaž Primožič/Fpa
Rdeča nit razstav v primorskih muzejih je  bila 100-letnica začetka prve svetovne vojne: Rombon 1914 - 1918 v trdnjavi  Kluže, Vihar sovražen svet pretresa v  Tolminskem muzeju,  1914 - Položaj žensk na predvečer vojne, pri kateri je sodelovalo več
Rdeča nit razstav v primorskih muzejih je bila 100-letnica začetka prve svetovne vojne: Rombon 1914 - 1918 v trdnjavi Kluže, Vihar sovražen svet pretresa v Tolminskem muzeju, 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne, pri kateri je sodelovalo več
Dokumentarni film Dancing with Maria (Ples z Marijo) Ivana Gergoleta, režiserja iz Doberdoba, se je uvrstil v sekcijo Teden kritike na  71. beneškem filmskem festivalu.  Film je italijansko-argentinsko-slovenska koprodukcija, nastala  pod okriljem
Dokumentarni film Dancing with Maria (Ples z Marijo) Ivana Gergoleta, režiserja iz Doberdoba, se je uvrstil v sekcijo Teden kritike na 71. beneškem filmskem festivalu. Film je italijansko-argentinsko-slovenska koprodukcija, nastala pod okriljem
Med zadnjimi večjimi razstavami v slovenski galeriji A+A v Benetkah je bil projekt mladih slovenskih oblikovalcev  Pop up dom. Dogajal se je dva meseca, mladi oblikovalci so v galeriji postavili delovne in druge prostore, kjer so se obiskovalci lahko
Med zadnjimi večjimi razstavami v slovenski galeriji A+A v Benetkah je bil projekt mladih slovenskih oblikovalcev Pop up dom. Dogajal se je dva meseca, mladi oblikovalci so v galeriji postavili delovne in druge prostore, kjer so se obiskovalci lahkoMaja Pertič Gombač
Piran je bil zaradi svoje naravne lepote in slikovitosti pa tudi studia, ki so ga na Fornačah v prostorih nekdanje tovarne leta 1959 udarniško postavili sami filmarji, središče slovenske filmske industrije, neke vrste domači Hollywood. Mesto ni bilo
Piran je bil zaradi svoje naravne lepote in slikovitosti pa tudi studia, ki so ga na Fornačah v prostorih nekdanje tovarne leta 1959 udarniško postavili sami filmarji, središče slovenske filmske industrije, neke vrste domači Hollywood. Mesto ni biloTomaž Primožič/Fpa
Svetovni dan knjige, ki ga v Sloveniji obeležujemo že vrsto let, se je lani prvič prevesil v Noč knjige. Vzšla je v 76 krajih, zelo dobro so jo sprejeli na Primorskem. V Trstu, v kavarni San Marco je svoje pesniške svetove odprlo 15 pesnikov in pesnic,
Svetovni dan knjige, ki ga v Sloveniji obeležujemo že vrsto let, se je lani prvič prevesil v Noč knjige. Vzšla je v 76 krajih, zelo dobro so jo sprejeli na Primorskem. V Trstu, v kavarni San Marco je svoje pesniške svetove odprlo 15 pesnikov in pesnic,Peter Verč
Za razliko od ostalih žanrsko profiliranih poletnih festivalov na tolminskem Sotočju ostaja najstarejši Kreativni tabor Sajeta, svojstven ustvarjalno eksperimentalni fenomen z največjim številom delavnic in nadžanrsko glasbo, ki raziskuje. Že petnajst
Za razliko od ostalih žanrsko profiliranih poletnih festivalov na tolminskem Sotočju ostaja najstarejši Kreativni tabor Sajeta, svojstven ustvarjalno eksperimentalni fenomen z največjim številom delavnic in nadžanrsko glasbo, ki raziskuje. Že petnajstMaja Pertič
 2014 je bilo Rudijevo leto: najprej je s Frčafelami in skladbo Sen znala jes na 34. Melodijah morja in sonca osvojil vse, kar se je dalo: največ, po 12 točk je dobil v vseh kategorijah in tako postavil mejnik v zgodovini tega festivala, na katerem se
2014 je bilo Rudijevo leto: najprej je s Frčafelami in skladbo Sen znala jes na 34. Melodijah morja in sonca osvojil vse, kar se je dalo: največ, po 12 točk je dobil v vseh kategorijah in tako postavil mejnik v zgodovini tega festivala, na katerem seTomaž Primožič/Fpa
 “Nadaljevala sem svojo osebno zgodbo. In ta je glasbena,” je po nastopu v finalu letošnjega Evrosonga dejala Tinkara Kovač. Glasbeno dovršen nastop, izjemen vokal in izvrstna interpretacija pa nista prepričali Evrope. Round and Round je z devetimi
“Nadaljevala sem svojo osebno zgodbo. In ta je glasbena,” je po nastopu v finalu letošnjega Evrosonga dejala Tinkara Kovač. Glasbeno dovršen nastop, izjemen vokal in izvrstna interpretacija pa nista prepričali Evrope. Round and Round je z devetimiAndres Putting
Za Pavleta Merkuja (1927-2014) je bil navdih prostor, iz katerega je izhajal in kjer je živel. Skladatelj, jezikoslovec, etimolog, raziskovalec slovenskih narečij, akademik, več kot pol stoletja eden najvplivnejših akterjev kulturnega življenja na
Za Pavleta Merkuja (1927-2014) je bil navdih prostor, iz katerega je izhajal in kjer je živel. Skladatelj, jezikoslovec, etimolog, raziskovalec slovenskih narečij, akademik, več kot pol stoletja eden najvplivnejših akterjev kulturnega življenja naTomaž Primožič/Fpa
 Slovensko muzejsko društvo je  Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelilo  Andreju Medvedu, muzejskemu svetniku, umetnostnemu zgodovinarju, filozofu, velikemu mojstru pisane besede ter mednarodno uglednemu poznavalcu likovne umetnosti z več kot
Slovensko muzejsko društvo je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelilo Andreju Medvedu, muzejskemu svetniku, umetnostnemu zgodovinarju, filozofu, velikemu mojstru pisane besede ter mednarodno uglednemu poznavalcu likovne umetnosti z več kotAndraž Gombač
Kar si zaželiš na 100. rojstni dan, se ti zanesljivo izpolni, je ugotovil pisatelj Boris Pahor. Simpozij o slovenski literarni šoli v Trstu, ki si ga je  ob svoji 100-letnici zaželel namesto trga s svojim imenom - slednjega so se domislile ljubljanske
Kar si zaželiš na 100. rojstni dan, se ti zanesljivo izpolni, je ugotovil pisatelj Boris Pahor. Simpozij o slovenski literarni šoli v Trstu, ki si ga je ob svoji 100-letnici zaželel namesto trga s svojim imenom - slednjega so se domislile ljubljanske
Na simpoziju o  Slovenski literarni šoli v Trstu so se poklonili tudi jubileju Alojza Rebule, ki je lani praznoval 90. let. Ob  pisateljevem rojstnem dnevu je izšel ponatis romana V Sibilinem vetru s spremno besedo Tatjane Rojc.
Na simpoziju o Slovenski literarni šoli v Trstu so se poklonili tudi jubileju Alojza Rebule, ki je lani praznoval 90. let. Ob pisateljevem rojstnem dnevu je izšel ponatis romana V Sibilinem vetru s spremno besedo Tatjane Rojc. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Primorskih gledaliških nagrad Tantadruj  so se posebej razveselili  Anton Petje,   dobitnik nagrade za življenjsko delo, sicer pa dolgoletni igralec v tržaškem teatru. Med gledališkimi dosežki sta slavila Ana Facchini in Kristijan Guček, oba člana
Primorskih gledaliških nagrad Tantadruj so se posebej razveselili Anton Petje, dobitnik nagrade za življenjsko delo, sicer pa dolgoletni igralec v tržaškem teatru. Med gledališkimi dosežki sta slavila Ana Facchini in Kristijan Guček, oba članaLeo Caharija
 
Pixxelpoint je največja in najodmevnejša  umetniška manifestacija na Goriškem. Lanski je bil še zlasti poseben,   saj so kuratorstvo  15. mednarodnega festivala medijske umetnosti zaupali  Igorju Štromajerju, ki je v obe Gorici povabil 48 umetnikov z
Pixxelpoint je največja in najodmevnejša umetniška manifestacija na Goriškem. Lanski je bil še zlasti poseben, saj so kuratorstvo 15. mednarodnega festivala medijske umetnosti zaupali Igorju Štromajerju, ki je v obe Gorici povabil 48 umetnikov z
Med najpomembnejšimi  gledališkimi projekti na Goriškem je bila gotovo  predstava Nora Gregor, skriti kontinet spomina, ki govori o goriški  igralki svetovne slave. Noro je upodobila Helena Peršuh, predstavo je  režirala Neda R. Bric,  sodelovala so
Med najpomembnejšimi gledališkimi projekti na Goriškem je bila gotovo predstava Nora Gregor, skriti kontinet spomina, ki govori o goriški igralki svetovne slave. Noro je upodobila Helena Peršuh, predstavo je režirala Neda R. Bric, sodelovala so Sng Nova Gorica / David Verlič