Podobe vere v življenje
Združenje VDMFK povezuje 726 likovnih ustvarjalcev z vsega sveta, ki slikajo z usti in nogami. V koprski galeriji Radovac jih pogled v svoje slikarstvo odstira pet: Izraelec Itzhak Adir, Mario Barbujani iz Italije ter Ljubljančan Silvo Mehle, Benjamin Žnidaršič iz Postojne in domačin Vojko Gašperut.
KOPER >Ustvarjalne svetove in likovno govorico petih slikarjev, ki v Ars Gallery Radovac svoja dela predstavljajo do začetka septembra, je težko primerjati. Itzhak Adir, Mario Barbujani, Vojko Gašperut, Silvo Mehle in Benjamin Žnidaršič pa so si prav z ustvarjalnostjo in slikarstvom, v prostoru med čopičem in platnom ustvarili novo življenje. Slikajo z usti, na koprski razstavi se predstavljajo večinoma s krajinami in tihožitji.
Eksperimentiranje, odkrivanje in združevanje različnih likovnih jezikov je rdeča nit Adirjevega slikarstva. Na treh platnih, ki jih predstavlja na koprski razstavi, se pred gledalcem dviga fantastičen svet, zgrajen iz toplih barv in v prepletu orientalske ornamentike. Pokaže se tudi kot pretanjen krajinar in po besedah kustosa Dejana Mehmedoviča osupne s pejsažem, ki deluje kot bi prišel spod rok kakšnega slovenskega impresionista. Posebna zgodba pa so Adirjevi modernistični akvareli, na katerih, razpet med črto in figuro, a v obilju zračnosti in svetlobe pripoveduje intimno zgodbo.
Posebna radoživost in veselje do življenja žarijo tudi s platen Gašperuta, Mehleta, Žnidaršiča in Barbujanija. Slednji se pri svojih upodobitvah naslanja na tradicijo realizma 19. stoletja, na svoja platna pogosto vključuje historične citate. V tihožitjih, predvsem cvetnih, ki jih upodablja zelo pogosto, pa presega simboliko minevanja, ki je sicer značilna za ta motiv. Namesto tega slikar iz Severne Italije platna poseli z živimi barvami in vanje naseli vzdušje optimizma. Ta je doma tudi na slikah Silva Mehleta. Slikar, za čigar ustvarjalno pot je bilo odločilno srečanje z Gašperutom, je po besedah Dejana Mehmedoviča doma v domala že hiperrealističnem slogu, tokrat pa se predstavlja s tihožitji, v katerih je njegova poteza mehka in lahkotna ter platnom, na kateri upodobi kolesarsko dirko. In prav to Mehletovo platno je ena redkih slik, na katerih se na razstavi srečamo s figuro.
Na platnih Benjamina Žnidaršiča ni realizma: njegova tihožitja, ki se kopajo v barvah v svoji ekspresivnosti stopajo v polje abstraktnega. ”Gre za podobe, ki so izrazne, sugestivne, temeljijo pa na vzdušju, ki ga avtor gradi s kompozicijo, koloritom in načinom izvedbe,” meni kustos.
Z najnovejših platen Vojka Gašperuta gledalca nagovarjajo soline. Likovna govorica slikarja, ki se ukvarja prvenstveno s krajino, je na najnovejših upodobitvah vse bolj izčiščena. “Lahko bi rekli, da njegova podoba počasi stopa v hiperrealizem,” meni Mehmedovič.
Slikarstvo Adirja, Barbujanija, Gašperuta, Žnidaršiča in Mehleta ni le svojevrstna osebna izkaznica optimizma in vere v življenje ter zmagoslavja volja in vztrajnosti. Likovno ustvarjanje vsakega od njih je tudi prepričljivo, vznemirljivo in kakovostno umetniško raziskovanje.
MAKSIMILJANA IPAVEC
