Poetika in demokracija
Po območnih in medobmočnih izborih se te dni po Sloveniji odvijajo regijska srečanja plesnih skupin. Med prvimi so na tej ravni predstavitve najnovejših dosežkov ustvarjanja s področja sodobnega plesa zaključili na Primorskem.
PRIMORSKA> Primorske plesne skupine, ki so jih na medobmočnih srečanjih za regijsko izbrali strokovni spremljevalci, so se predstavile v Izoli. Med deveterico najboljših sta se letos uvrstili le dve s severnega konca Primorske - plesni center Terpsihora iz Šempetra je predstavil plesno točko Zunaj, znotraj, na robu črte v koreografiji Daše Grgič, iz plesnega centra ADC Ajdovščina pa je Ajda Koloini - kar brez glasbe - odplesala koreografijo Anise KeteSama - svoja.
Letos prevlada Istre
S Krasa je že kar stalnica odličnih uvrstitev plesna skupina Mehki čevlji iz Sežane. Njena mentorica Milojka Širca, ki tam že tri desetletja mlade vzgaja v sodobnem plesu, je tokrat prišla v regijski izbor z dvema zelo mladima skupinama: desetletnice so odplesale Kolovrat, mlajše deklice pa so “brale” Novice. Na regijsko raven sta se uvrstili tudi dve društvi, ki se sicer ne osredotočata predvsem na sodobni ples: Baletno društvo Postojna je na to področje poseglo s Tarantelo v koreografiji Tamare Polanc, plesno društvo Srebrna iz Senožeč, ki goji zelo pisano paleto plesov, pa je odplesalo Odo radosti v koreografiji Nataše Đukić Vasič.
Kar polovica od dvanajstih plesnih točk je bila letos istrskih, izvedle pa so jih štiri plesne skupine: po eno piranski Metulj (Moč je v sedanjem trenutku v koreografiji Romane Fičur), izolski plesni studio Erato (Tavam koreografinje Nike Pegan) in portoroški Art Dance Studio (Zadihaj z mano koreografa Siniše Bukinca). Preostale tri - Dobrodošli v prostoru, Diham tiho in Šahovnica so pripadle domačemu plesnemu studu Lai in koreografinji Lilijani Ujčič, ki, podobno kot Milojka Širca na Krasu, poučuje sodobni ples že skoraj tri desetletja.
Na Primorskem je dobro usidran
Srečanje sta pripravila območna izpostava JSKD Izola in Kulturni center Izola, spremljala pa ga je selektorica Nataša Tovirac, ki se bo po ogledu še drugih regijskih srečanj odločila, katera primorska plesna skupina se bo udeležila državnega srečanja Pika miga, ki ga bodo septembra oblikovale mlajše skupine, in katera od starejših, že izoblikovanih skupin novembrske prireditve Živini plesni dnevi. “Izbor bo zagotovo težak; tudi zato, ker ta plesna srečanja niso tako tekmovalnega značaja kot Opus. V pomoč mi bo to, da že dvajset let delam z različnimi generacijami. Že zdaj pa lahko rečem, da je letos izstopal Lai. Ob presežkih in poetiki, ki jih je pokazal, gledalec ostane brez besed,” je povedala selektorica.
Dolgoletna plesalka, ki se je med šolanjem v tujini spoznala tako s klasičnim baletom kot sodobnimi plesnimi tehnikami, je sicer pohvalila Primorsko kot prostor, kjer je sodobni ples dobro in trdno usidran - zlasti po zaslugi obeh dolgoletnih pedagoginj, kar se je poznalo tudi na splošni kakovosti vseh točk, ki so se uvrstile na regijsko srečanje: “Pozna se, da je sodobni ples tu že dolga leta, da je dodelan, da se širi.”
Ples kot učenje solidarnosti
Na vprašanje, kako privabiti mlade, da se odločijo za zahtevnejši sodobni ples namesto za medijsko bolj promovirane, privlačnejše, lažje in bolj komercialne plesne zvrsti, ki - tudi zaradi agresivnejše promocije - prodirajo celo v šole, pa odgovarja: “Sodobni ples je privlačen sam po sebi. Ker pušča ljudem veliko svobode in ustvarjalnosti. Za razliko od nekaterih drugih plesov, ki poudarjajo ponavljanje in enake, določene gibe, je sodobni ples zelo demokratičen - vsakemu pusti, da pove, kar želi. Obenem pa nas uči sodelovanja v skupini, sobivanja in solidarnosti.”
Prav zato, ker pomaga graditi celovite in za druge občutljive osebnosti, ima pomembno družbeno vlogo - večjo, kot mu jo trenutno v Sloveniji priznavamo in kot bi jo lahko imel glede na to, da imamo čedalje več odličnih plesnih pedagogov sodobnega plesa s kakovostnimi znanji iz tujine. Zdaj je večinoma prepuščen posameznim pedagogom in društvom. Osnovne šole dajejo v sklopu Šolskega plesnega festivala prednost bolj komercialnim plesom, veliko neizkoriščenih možnosti pa je v glasbenih šolah, ki imajo v učnem programu poleg instrumentalnega pouka tudi balet in sodobni ples, a slednjega poučuje le nekaj nižjih glasbenih šol po Sloveniji. Omejitve pri zaposlovanju so pri tem ovira le v zadnjem času, prej je bil glavni razlog za to predvsem nezainteresiranost vodstev glasbenih šol, ki bi morala za poučevanje sodobnega plesa poskrbeti tudi za ustrezne prostore.
Brez tehnike ni zgodbe
So pa glasbene šole nedvomno kraj, kjer bi sodobni ples skoraj moral bolje zaživeti, saj gre prav pri sodobnem plesu za največjo simbiozo med plesom in glasbo. “Idealno je - kar nekateri mladi tudi že počnejo - hkratno avtorsko ustvarjanje glasbe in plesa. Tako res nastajajo zgodbe. Seveda pa lahko sodobni ples ustvarja tudi na že napisano glasbo, pa na tišino, na glas, dih, ... Prav neomejena možnost pristopov je tisto, kar dela sodobni ples tako demokratičen,” poudari Nataša Tovirac.
Na vprašanje, ali s tem plesne tehnike, ki so bile pred desetletji glavna tema sodobnega plesa, izgubljajo pomen, pa odgovarja: “Ne, tehnika ostaja zelo pomembna, brez nje ne gre. Toda forma že dolgo ni več dominantna, tehnika je le zato, da služi ideji, vsebini.”
MARICA URŠIČ ZUPAN
