Poj, kot se ti zdi
“Nocoj je praznik. Nocoj se poje in poje se skupaj,” je polno dvorano kulturnega doma v Šempasu pozdravila nabiralka ljudskih napevov Ljoba Jenče. V soboto zvečer so namreč tu nastopili ljudski pevci in godci iz vse Slovenije.
ŠEMPAS>Sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev Slovenije je pripravilo Kulturno prosvetno društvo Lipa iz Šempasa v sodelovanju s tukajšnjo Krajevno skupnostjo. Prijeten večer, poln ljudskih napevov, h katerim je pritegnil marsikdo iz občinstva, je trajal skoraj tri ure, a ni kazalo, da bi se komu mudilo domov. Nasprotno, ljudska pesem je polno dvorano zazibala v spomine na stare čase, jih spomnila morda na (stare) starše in blagodejno tradicijo skupnega petja, ki izginja.
Nastopili so: učenci OŠ Šempas, Muzikantje izpod Vitovske gore, Trio Poljanski orgličarji, Vokalno glasbena skupina Planinca, Kulturno društvo Slavec Solkan - Instrumentalno vokalna skupina “kitara za dušo”, Ljudske pevke Vesele Ribnčanke, pevska skupina Irena Ule Izlake, Aktiv podeželskih žena Vogrinke, Citrarke iz Nove Gorice, Amatersko gledališka skupina ŠOOV in Kulturno društvo ljudskih pevcev Sromlje.
Začeli so domačini s skečem in pesmijo o Trnovski planoti, ki so ju spisali v lastnih vrstah (avtor Srečko Mesarič) ter s predstavo, v kateri so nastopili otroci tukajšnje osnovne šole. Večer so nadaljevale Vogrinke iz Aktiva podeželskih žena, ki so pod vodstvom Barbare Šinigoj tistega večera prvič zapele izven domače vasi. Kje so tiste steziceso med drugim zaigrale in zapele citrarke, ki so se našle na novogoriški univerzi za tretje življenjsko obdobje, za njimi so pela dekleta iz Izlak in potem še mnogi drugi pevci in godci na najrazličnejša glasbila, v občinstvu pa so odmevale pesmi kot so Fantje po polj gredo, Pastirče mlado, Lepa Anka kolo vodi, Je pa davi slanca pala in številne druge. Venček ljudskih so sklenile Vesele Ribnčanke, ki jih je na odru obiskal tudi Ribnčan, prodajalec suhe robe in z besedo razvedril vse prisotne.
“Naš dom potrebuje naš glas, da nas bo slišati in da bo poln veselja in radosti,” je zbrane nagovorila Ljoba Jenče, ohranjevalka ljudskega spomina. Dejala je, da se ljudsko petje razvije v pokrajini, človek pa da ga prejme v zibelko, tako kot materni jezik. “Ljudske pesmi so svojske umetnine, ki so preživele mnoge rodove, navdihovale ljudi in jih učile.” Vsaka pesem je zato po njenem mnenju imela v sebi modrost, ki je vžigala stik s predniki in občutek kako živeti in preživeti.
Pravi, da so tihota, hlad, svetost, skromnost, prošnja za blagoslov reči, ki so v današnji hrupni kulturi tuje, a naši duši tako zelo pomembne in nujne za preživetje. “Ljudsko izročilo pomeni, da poješ, kot se tebi zdi,” je še dejala in zbranim zapela iz knjige dr. Karla Štreklja, letos mineva sto let od njegove smrti, ki je po slovenski deželi nabiral ljudske pesmi in jih v štirih knjigah objavil več kot osem tisoč.
Nadaljevala je, da se je v zadnjih desetletjih s spremembo načina življenja zgodil tudi velik premik na področju ljudskega petja. “Veliko truda je bilo vloženega, predvsem s strani pevk in pevcev,” a vendarle nam grozi, da se dar prednikov izgubi, zato je izrekla javno željo, da se na Slovenskem, po zgledu skandinavskih držav, ustanovi šolo, kjer bi gojili, preučevali, peli in ohranjali ljudske pesmi. “Mladi radi pojejo, igrajo in plešejo, a jim je treba to izročilo dati, ” je sklenila Joba Jenče in skupaj z občinstvom zapela Al me boš kaj rada imela.
KLAVDIJA FIGELJ
