Poklon Milanu Klemenčiču in njegovim marionetam
“Milan Klemenčič je bil umetnik, ki je svet gledal s široko odprtimi očmi, z ustvarjalno radostjo in sposobnostjo otroškega čudenja, ki se zrcali tudi v njegovih lutkovnih predstavah. Njegova cena pa je v tem, da je od vsega začetka verjel v lutkarstvo kot umetnost,” je pomen “očeta” slovenskega lutkovnega gledališča na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici rojstva slovenskega lutkarstva, ki so jo v sredo pripravili v OŠ Šturje, poudaril slavnostni govornik Matjaž Loboda.
AJDOVŠČINA> 22. decembra 1910 ob “9. uri in en četrt zvečer” si je izbrano občinstvo v dnevni sobi Milana Klemenčiča v hiši pri Filipovih v Šturjah (danes predel Ajdovščine) ogledalo uprizoritev lutkovne predstave Mrtvec v rdečem plašču. Ker v Šturjah še ni bilo elektrike, so prizorišče malega gledališča osvetljevale majhne petrolejke, skrite za barvnimi stekli. Zvoki iz Casagrandejevega gramofona pa so podpirali čarobno vzdušje. “Nenavadna odrska iluzija je napovedovala rojstvo pri nas nove umetnosti,” navaja Matjaž Loboda, raziskovalec Klemenčičevega lutkovnega ustvarjanja, ki je na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici rojstva slovenskega lutkovnega gledališča v sredo množici obiskovalcev v dvorani OŠ Šturje predstavil Klemenčičev pomen.
Milan Klemenčič (1875-1957) se je rodil v Solkanu in pri sedmih letih postal sirota. Zavetje je dobil pri stari mami Katarini Verdikon. Kmalu zatem je v Gorici prvič zašel v marionetno gledališče znanega italijanskega lutkarja Reccardinija in tu so male lutke postala njegova velika ljubezen. Znanje je nabiral na goriški in tržaški gimnaziji, beneški slikarski akademiji in na akademiji Brera v Milanu, kasneje pa še v slikarskih šolah in v Kraljevski bavarski akademiji upodabljajoče umetnosti v Muenchnu, kjer je obiskoval tudi gledališki tečaj. Leta 1899 se je poročil z Josipino (Pepco) Lorencuti iz Solkana. Leta 1903 se je z družino preselil v Šturje. Ajdovsko obdobje je po mnenju poznavalcev umetnikovega dela njegovo “najplodnejše” obdobje na slikarskem in fotografskem področju, kjer se je med drugim leta 1907 kot prvi slovenski fotograf lotil barvne fotografije. Klemenčič naj bi bil tudi prvi likovni mentor mlademu Venu Pilonu.
Rodila se je nova umetnost
Čeprav predstava Mrtvec v rdečem plašču po nedavno najdenih zapisih ni bila prva lutkovna predstava na Slovenskem, po besedah Matjaža Lobode štursko malo marionetno gledališče pomeni rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Klemenčičevo gledališče je bilo, kot pravi Loboda, domače in hkrati odprto gledališče s svojim programom, sodelavci - ženo Pepco, sinovoma Milovanom in Savom, Venom Pilonom, njegovo sestro Milko ..., občinstvom in z okoljem, ki je bilo ustvarjalcem naklonjeno. V treh letih so pripravili šest premier, načrte za četrto leto pa je preprečila vojna, ki je prekinila tudi njegovo bivanje v Ajdovščini.
Z družino se je preselil v Ljubljano. Tu je slovenski gledališki konzorcij spomladi 1919 ustanovil Slovensko marionetno gledališče, Klemenčič pa je postal njegov vodja. Gledališče je delovalo od leta 1920 do 1924 v dvorani Mestnega doma. Zaradi pomanjkanja denarja je gledališče po 15 premierah in 105 predstavah na svoj četrti rojstni dan zaprlo vrata. Klemenčič pa se je po smrti žene Pepce umaknil med platna. Na prigovarjanje hčerke Mojce se je kasneje spet vrnil k lutkam in njegova ljubljanska dnevna soba je leta 1936 postala dvorana gledališča miniaturnih lutk. Predstave so se vrstile do leta 1940, ko je dejavnost spet prekinila vojna.
Za vrhunec Klemenčičevega ustvarjanja strokovnjaki štejejo uprizoritev igre Doktor Faust iz leta 1938. Oživljeni Klemenčičev Faust je našel stalno mesto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in še vedno navdušuje ljubitelje lutkovne umetnosti. Umetnik je za svoje delo leta 1949 prejel priznanje predsedstva vlade, mednarodna lutkovna organizacija Unima pa ga je leta 1958 posthumno imenovala za svojega častnega člana.
Poklon umetniku
Šturci in Ajdovci so se ustvarjalcu, ki je v Šturje postavil zibelko slovenskega lutkarstva, oddolžili s številnimi prireditvami s Klemenčičevo noto. Posebno pozornost so mu z več kot leto in pol trajajočim projektom posvetili v OŠ Šturje, kjer so lani izdali zbornik Spoštovano veliko in malo občinstvo in izdelali turistično nalogo Sprehod s Klemenčičevimi lutkami po Ajdovščini - zibelki slovenskega lutkarstva, sredino slovesno obletnico pa so obeležili z dnevom odprtih vrat šole z vrsto ustvarjalnih delavnic, prikazov in predstavitev ter z osrednjo proslavo, ki se jo je udeležila tudi Klemenčičeva hčerka Mojca Klemenčič. Občina Ajdovščina je Klemenčiču v čast na pročelju hiše, kjer je uprizoril prvo predstavo Mrtvec v rdečem plašču postavila spominsko obeležje. Oblikovala ga je mlada ajdovska kiparka Ana Kranjc, ki je za osnovo vzela Pilonovo vabilo na eno od Klemenčičevih predstav. Odkrila pa sta ga župan Marjan Poljšak in ajdovska lutkovna ustvarjalka Ada Bačar.
ALENKA TRATNIK
