Poklon umetniku in umetnini
Razstava Arte colta, presežnost likovnega dela kot hommage umetniku in umetnini je še ena v nizu tematskih postavitev, s katerimi v Obalnih galerijah Piran (OGP) predstavljajo izbrana dela iz svojih stalnih zbirk. Tokrat so se posvetili delom, ki so zaznamovala (slovensko) likovno umetnost v 70. in 80. letih, na razstavi pa je predstavljena tudi (naj)novejša produkcija istih avtorjev.
PIRAN> Razstava bo v piranski Mestni galeriji na ogled do 5. maja.
Leta 1981 so v koprski Meduzi pripravili prelomno skupinsko razstavo z naslovom Podobe/Immagini, na kateri so se predstavili predstavniki novega italijanskega in slovenskega slikarstva. Prav ta razstava je Obalne galerije vrisala na zemljevid pomembnih razstavišč sodobne umetnosti v nekdanji skupni državi. Približno takrat je kustos Andrej Medved zasnoval Zbirko sodobne slovenske likovne umetnosti po letu 1976, ki je bila po njegovih besedah izhodišče za izbor del, predstavljen na razstavi Arte colta.
Poseben del razstave je posvečen kiparju Janezu Lenassiju (1927 - 2008). V pritličju je na ogled nekaj njegovih skulptur, ki jih hranijo Obalne galerije, sredi osrednjega razstavnega prostora pa je predstavljena Pokrajina (marmor, 1988). Skulpturo je Obalnim galerijam pred nedavnim poklonila kiparjeva vdova Marjana Lenassi.
Naslov razstave, ki bi v dobesednem prevodu pomenil visoko kultivirano umetnost, je izpeljanka iz teoretskega pojma “pittura colta”. V začetku 80. let ga je v likovno teorijo vpeljal Italo Mussa in z njim označil slikarstvo, ki je nastalo kot protiutež transavantgardi. “Arte colta pa ni nasprotovanje nekemu teoretskemu izrazu, marveč povzdigovanje umetnika in umetnine, poklon presežku likovne stvaritve teh umetnikov, ki tu razstavljajo,” izbor naslova pojasnjuje Medved, ki je razstavo gradil na treh tematskih sklopih Primorski likovniki, Visoki modernizem in Risbe slikarjev in kiparjev. V prvi sklop je uvrstil, dela Andraža Šalamuna in Živka Marušiča, predstavniki visokega modernizma na razstavi so slikarji Emerik Bernard, Gustav Gnamuš, Tomo Podgornik, France Gruden, Sergej Kapus ter kiparja Jakov Brdar in Mirsad Begić, zrisbami pa se poleg Marušiča in Begiča predstavljata še Metka Krašovec in Milan Erič.
“Pogled skozi tri tematske 'prereze', na katerih sloni izbor umetnikov in del na razstavi, gradi na teoretskih dognanjih, ki so se oblikovala v takratnem času, a se hkrati odmika od aktualnih in prevladujočih umetnostnozgodovinskih konceptualizacij umetnosti dvajsetega stoletja. Zato je razstava pronicljiv, izzivalen in inspirativen prikaz pogleda na polpreteklo zgodovino, katere interperetacija ni dokončna,” menijo v Obalnih galerijah.
Razstava (ob Medvedu sta jo pripravili še kustosinji Majda Božeglav Japelj in Nives Marvin) se posveča zelo zanimivemu, v skorajda prevratniškemu obdobju v slovenski likovni umetnosti, času, ko je v polje visokega modernizma vstopal post- modernizem s številnimi poetikami: od nove podobe do transavantgarde.
S tem, ko se likovna dela, ki so postala referenčna, na razstavi “sooči” z aktualno produkcijo njihovih avtorjev, pa se gledalcu ponudi priložnost, da “preveri” njihovo izpovedno moč, likovne rešitve ... Arte colta odpira (vsaj) še eno temo: o javnih likovnih zbirkah spregovori kot o kulturnih zapisih likovnega spomina. Majda Božeglav Japelj ob koncu svojega zapisa, objavljenega v zgibanki, ki je izšla ob razstavi, med drugim pravi: “Za ustanovo, ki nima možnosti stalne postavitve, je to nedvomno ena od oblik predstavljanja hranjenih umetnin, morda celo edina. S premišljeno selekcijo, dopoljnjeno z aktualno produkcijo istih avtorjev, poskuša v zastavljenem konceptu valorizirati tako zbirke in v njih hranjene predmete kakor njihov pomen v širšem umetnostnem prostoru ter morda odgovoriti na katero od vprašanj, ki si jih zastavlja sodobna likovna umetnost.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
