Poklonili so se zgodovinarju Jožetu Pirjevcu
Ob 70-letnici akademika Jožeta Pirjevca so danes v Kopru predstavili Pirjevčev zbornik z naslovom Poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo. Pirjevčev opus je zaznamovala vloga veznega člena med italijansko publiko na eni ter slovenskim in širšim slovanskim prostorom na drugi strani.
KOPER> Kot je na današnji predstavitvi v prostorih koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) še navedel predstojnik inštituta za zgodovinske študije pri ZRS Egon Pelikan, ni zanemarljivo, da večina avtorjev prispevkov v pričujočem zborniku spada med iskrene Pirjevčeve prijatelje, zbornik pa tako odseva tudi življenjsko pot slavljenca.
Zbornik šteje skoraj 800 strani in 40 prispevkov avtorjev iz Slovenije, Italije, Češke, Rusije in od drugod, razdeljenih v tri tematske sklope, je pojasnil eden od obeh urednikov Borut Klabjan.
Zbornik je darilo slavljencu
Gre za problematiko slovensko-italijanskih odnosov, zgodovino Jugoslavije vse do njenega razpada ter problematiko odnosov z Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo in z državami srednje in vzhodne Evrope. Po besedah sourednika Gorazda Bajca predstavlja zbornik "elegantno darilo" slavljencu.
Direktor ZRS Darko Darovec pa je poudaril pomembno vlogo, ki jo je Pirjevec imel tudi pri oblikovanju "zgodovinske šole" v okviru Univerze na Primorskem kot tudi same koprske univerze.
Povezoval je čezmejni prostor
Jože Pirjevec se je zahvalil urednikoma in avtorjem, od katerih so bili nekateri tudi navzoči na današnjem dogodku. Med drugim se je spomnil svojega delovanja v Kopru in ocenil, da so skupaj s sodelavci ustvarili neko središče slovenske kulture in povezali čezmejni prostor.
Slavljenec je opozoril še, da čeprav zgodovinopisje ne pomeni izmišljanja, vendarle zahteva sestavljanje vseh informacij v kompleksno celoto, kar ni tako enostavno. Za to, da ustvariš zgodovinsko pripoved, je tako po njegovem prepričanju "potrebno znanje, a tudi nekaj umetniške žilice".
Pirjevec se je rodil v Trstu leta 1940, na različnih italijanskih univerzah je predaval zgodovino vzhodne Evrope, pozneje je bil tudi vodja oddelka za zgodovino na Univerzi na Primorskem. Med njegovimi deli v slovenskem jeziku velja omeniti naslove: Jugoslavija 1918-1992 (1995), Jugoslovanske vojne 1991-2001 (2003) ter Tito in tovariši (2011).
STA