Poletel je z Andromedo in pristal na terasi
Leta 1980 je posnel album Andromeda, prvo elektronsko instrumentalno ploščo v Jugoslaviji. Potem je zlagoma izginil z radarjev sedanjosti. V kakšnih glasbenih svetovih je Miha Kralj danes? Kaj počne, od česa živi “slovenski Jean-Michel Jarre”? In kaj ima z vsem tem Avsenikova gostilna? Ključ do odgovorov prinašajo Električne sanje, ki bodo premierno zaživele drevi v Kinu Šiška.
LJUBLJANA > “Miha Kralj, človek, ki je prodal na tisoče primerkov albuma Andromeda in ga upravičeno primerjajo z Jeanom-Michelom Jarrom, se v Sloveniji preživlja tako, da igra na terasah. To se nama je z Gregorjem zdelo super izhodišče za filmsko zgodbo in premislek, kaj sploh pomeni delati drugačno glasbo v našem okolju,” pojasnjuje Dušan Moravec, režiser dokumentarca Električne sanje, za katerega je scenarij napisal novinar Gregor Bauman, nastal pa je pod produkcijskim okriljem Dokumentarnega programa RTV Slovenija.
In kakšna je pravzaprav Kraljeva zgodba? Glasbeni poznavalci in sladokusci se strinjajo, da je Andromeda kultna plošča. Miha Kralj, član zasedb Dekameroni in Prah ter avtor uspešnic Sava šumi in Halo, Nataša, se je konec sedemdesetih odločil, da bo samostojno kariero začel z ambientalno in kozmično elektronsko glasbo, ki jo bo napisal in izvajal sam. Na založbi kaset in plošč RTV Ljubljana so njegovo prošnjo, da bi prvo avtorsko ploščo izdal pri njih, zavrnili. Odpravil se je na Helidon, kjer ga je takratni vodja založbe Vilko Avsenik usmeril na Produkcijo gramofonskih plošč RTV Beograd. Tam so album, ki si ime deli z ozvezdjem severne nebesne poloble in princeso iz grške mitologije, izdali leta 1980. Kraljeva Andromeda je v hipu postala hit - v republikah nekdanje skupne države so jo prodali v 21.000 izvodih, navdušila pa je tudi izven njenih meja; po evropskih državah je šla za med v več kot 100.000 primerkih. Naslovna skladba s plošče še vedno odzvanja tudi v ušesih marsikaterega ljubitelja športa - vrsto let je bila namreč podlaga počasnih posnetkov smučarskih skokov iz Planice. Potem pa je počasi, vsaj zdelo se je tako, za Kraljem izginila vsaka sled ...
Nedeljsko popoldne v Avsenikovi gostilni
Kot pravi Gregor Bauman, je ideja za dokumentarni film o Kralju, prišla iz nekega drugega filma. Pred tremi leti ga je poklical prijatelj Jaka Trpinc, ki je takrat pripravljal dokumentarec Tehnika ljudstvu, v katerem se je ukvarjal z obdobjem spectruma in comodorja oziroma s slovensko fascinacijo nad računalniki v osemdesetih: “Prosil me je, če poiščem kakšno primerno glasbeno ozadje. In v tistem trenutku sem izstrelil: 'Brez Mihe Kralja tega filma ni.' In se istočasno na glas vprašal, ali je ta človek sploh še živ. Stric Google nam je povedal, da je, nam dal kontakt in tako smo stopili v stik z njim.” Bauman je nato za časopis Dnevnik pripravil intervju s Kraljem in ko ga je prepisoval, se mu je začel izrisovati filmski scenarij. “Pri Kralju me je pritegnilo to, da glasbo dejansko dela popolnoma sam. V življenju je šel prek neverjetnih ovir. Jean-Michele Jarre, s katerim ga primerjajo, bi lahko živel samo od tega, kar je zaslužil s prodajo albumov Oxygene ali Equinoxe. Miha Kralj pa se že vrsto let preživlja z glasbo kot 'one man band'. Igra po terasah, mi smo ga našli v Avsenikovi gostilni, kjer je igral ob nedeljah popoldne,” še pove Bauman ter doda, da je Kralj s svojim 'do it myself' (naredim sam) principom, na neki način nadgradil filozofijo punka, ki je zagovarjal način 'do it yourself' (naredi sam). In glede na to, da sta scenarist in režiser filma punkerja, to gotovo ni zanemarljiv podatek.
Dragocene minute z Jarrom
V dokumentarec so vključeni tudi posnetki koncerta Andromeda 2.16, ki so ga posebej za snemanje filma konec septembra 2016 pripravili v Kinu Šiška. Scenarist in režiser upata, da bo celoten posnetek tega nastopa, kjer je Miha Kralj po 35 letih šele drugič v življenju javno in v živo odigral skladbe s svojega kultnega prvenca, kdaj na ogled tudi na televiziji kot samostojna oddaja oziroma na voljo na DVDju. Električne sanje imajo dve verziji: daljšo, ki traja 73 minut, bodo ob 20. uri drevi premierno predstavili v Kinu Šiška in kasneje poslali na festivalsko pot, na televiziji pa bodo predvajali 53-minutno različico.
In kot pravijo ustvarjalci, se v filmu pojavi tudi Jean Michele Jarre. Ko je novembra 2016 nastopal v Ljubljani, so ga uspeli ujeti za nekaj minut. Gregor Bauman meni, da je ta delček za film izjemno dragocen: “Naredil je izjemno potezo, ki je sicer ne bom izdal, upam pa, da jo bodo gledalci opazili.”
