Poletna muzejska noč bo v Kopru še posebej zvezdnata
V muzejih okruški preteklosti sobivajo v prav posebni spokojnosti, ki se je kaj kmalu naleze tudi obiskovalec. Kot da muzejska vrata čudežno zajezijo norenje časa, hitenje in frenetičnost zunanjega sveta.
KOPER> V srcu koprskega Pokrajinskega muzeja pa je te dni precejšen vrvež. Vrata ene najlepših koprskih baročnih palač Belgramoni Tacco, kjer ima muzej svoj sedež, se bodo drevi, na Poletno muzejsko noč, namreč res na široko odprla. Za stoletje na stežaj.
Pokrajinski muzej Koper skrbi za arheološko, umetnostno, kulturno-zgodovinsko in etnološko dediščino na območju občin Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje Kozina. V palači Berglamoni Tacco domuje od konca druge svetovne vojne, leta 1970 so odprli restavratorsko delavnico, etnološka zbirka je postavljena v Gotski hiši na Gramscijevi ulici v Kopru, stalno zbirko pa imajo postavljeno tudi na gradu Prem. V začetku se je imenoval Mestni muzej za zgodovino in umetnost (Museo civico di storia e d' arte), leta 1954 pa je postal Okrajni muzej.
Rojstvo: Prva pokrajinska istrska razstava
Zgoraj zapisan skop opis sicer navaja skoraj vsa pomembna dejstva, a o muzeju pravzaprav ne pove kaj dosti. Kajti, v vsakem muzeju, tudi v koprskem, pripovedujejo zgodbe muzejski predmeti in arhivsko gradivo. Ti pa občinstvu spregovorijo prek strokovnjakov, ki se z njimi ukvarjajo, kustosov in kustosinj.
Najdaljši staž v koprskem Pokrajinskem muzeju ima umetnostni zgodovinar Edvilijo Gardina. V muzeju je zaposlen petintrideset let. Lani ob tem času je v sklopu prireditve Poletna muzejska noč predstavil publikacijo Museo Giustinopolitano, v kateri je orisal zgodovino koprskega muzeja. Pred desetimi leti, ko je Pokrajinski muzej praznoval 90. let delovanja, so se kustosi namreč prvič zares poglobili v listine o nastanku njihove ustanove.
Ugotovili so, da je bilo konec 19. stoletja kar nekaj idej o tem, da bi Koper imel svoj muzej, a k temu, da se je muzej končno rodil, je prispeval prav poseben dogodek. “To je bila Prva istrska pokrajinska razstava (Prima Esposizione Provinciale Istriana), ki so jo v Kopru pripravili leta 1910. Predstavljala je različne segmente življenja v Istri, tudi umetnost. Takrat je bilo v Kopru na stotine izjemnih umetniških, večinoma sakralnih del s celotnega istrskega področja.” 1. oktobra 1910 je Odbor za ustanovitev Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost Kopra v svoj statut med drugim zapisal: “Namen te ustanove bo zbiranje in primerno ohranjanje vseh predmetov, ki zadevajo z umetnostnega ali zgodovinskega vidika predvsem naše mesto in njegovo ozemlje, v glavnem celo našo provinco.”
Tako ne čudi, da so precej razstav, povezanih s stoletnico muzeja pripravili že lani. Gardina v publikaciji umetnostni del Prve istrske pokrajinske razstave opiše takole: “Posebni prostori so bili namenjeni umetnostnim zakladom. Zbirkam slik, kipov, napisnim ploščam, vrhunskim obrtnim izdelkom iz preteklih obdobij se je pridružilo sodobno meščansko etnografsko gradivo z vzorci vezenin in čipk. V petih mesecih se je tako svetu odkrila bogata kulturno-zgodovinska dediščina istrskih mest in podeželja. V zgodovini se ni nikoli ponovil tako popoln 'istrski muzej'.” 18. marca 1901 so muzej tudi ustanovili, a Gardina je prepričan, da tega dejanja na moramo razglasiti za rojstvo muzeja. “To bi bilo približno tako, kot če bi rojstni dan praznovali takrat, ko so nas vpisali v matično ali krstno knjig.”
Vrvež pred praznovanjem
Vzdušje vznemirjenosti, ki naznanja nekaj novega, pa je v četrtek dopoldne čutiti vsepovsod po muzeju. Zdi se, kot da so stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje muzeja, preozke. Muzejsko osebje, od kustosov do receptorke, pomaga pri prinašanju materiala: muzejskih predmetov, vključenih na razstavo Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani, je ogromno. Postavitev, ki jo v prenovljenih prostorih v prvem nadstropju pripravljata kustosinji Vlasta Beltram in Tina Novak Pucer, bodo odprli drevi ob 21. uri. “Zasnovana bo v treh delih, postavljena pa tako, da upošteva zgodovino palače. V prvi sobi, kjer se bodo obiskovalci srečali z Naldinijem, Vergerijem mlajšim, Santoriem in Gian Rinaldom Carlijem, pomembnimi možmi, ki so živeli in ustvarjali v Kopru, je bila knjižnica, zato bo ta del zasnovan tako. Obiskovalec bo nato stopil v dnevni salon, kjer se bo seznanil z oblačilno in bivalno meščansko kulturo tega prostora v tedanjem času, od tam pa bo nadaljeval pot v orožarno,” med hitenjem v depo pojasni zgodovinarka Vlasta Beltramin doda, da si bo tokrat prvič moč ogledati zbirko orožja iz 18. in 19. stoletja: “To zbirko hranimo v muzeju že desetletja, nekateri kosi so tudi restavrirani, a doslej je v takem obsegu javnosti še nismo predstavili,” pojasni Beltramova.
Danes v Pokrajinskem muzeju Koper pripravljajo obsežen program. V okviru prireditve Poletna muzejska noč bodo ob 18. uri pripravili voden ogled po razstavi Pripovedovanje keramike: namizno posodje 18. in 19. stoletja. Pol ure kasneje bodo predstavili konservatorsko restavratorske postopke ter pripravili delavnico za otroke Čisto moja skodelica. Ob 19. uri bodo odprli filatelistično razstavo ter obiskovalce popeljali po razstavi Areheološka zbirka: prazgodovina. Ob 19.30 bodo po postavitvi Arheološka zbirka: rimsko obdobje vodili v italijanskem jeziku. umetnostno-zgodovisnko zbirko si bo ob strokovnem vodstvu mogoče ogledati ob 20. uri, ob 21. uri pa bodo odprli stalno zbirko Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani. ob 22. uri pa bo osrednja slovesna prireditev Mestne občine Koper ob 100. letnici Pokrajinskega muzeja Koper.
Največja rana - stara stavba in depoji
“Vesela sem, da bomo na teh razstavah pokazali ljudem eksponate, ki so bili v depojih že več kot pol stoletja,” ne skriva ponosa Breda Krašna, v.d. direktorja Pokrajinskega muzeja Koper.
Ustanova, ki jo vodi tretje leto, častitljive obletnice sicer ne bo obeležila tako, kot so želeli. “Naša ambicija je bila, da bi palačo Belgramoni Tacco prenovili, opremili s tehnologijo, ki jo takšna stavba zaradi varnostnih in klimatskih zahtev potrebuje, in naredili dostopno tudi gibalno oviranim osebam,” razkriva načrte Krašna. “Ko smo izvedeli, da na razpisu, ki nam bi zagotovil sredstva, s katerimi bi se lahko lotili tega zahtevnega projekta, nismo bili uspešni, smo se odločili, da obnovimo tri prostore v prvem nadstropju ter postavili tri stalne zbirke.” Prvo, Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani, bodo javnosti predstavili nocoj, nad dvema, ki so ju želeli odpreti v začetku decembra, pa za zdaj bingljajo vprašaji. “Če bo rebalans proračuna sprejet in se bodo sredstva za kulturo zmanjšala, zastavljenega programa ne bomo mogli izpeljati,” grenko pojasni. Kot pravi Krašna, je izzivov za prihodnost več: prvi na njenem seznamu je ureditev depojev. “Takšni, kot jih imamo sedaj, komaj zadoščajo pogojem. Za depoje bi potrebovali vsaj 500 kvadratnih metrov prostora, ki bi bil ustrezno opremljen in klimatsko urejen ter bi omogočal, da v njem ločeno shranjujemo kovino, les,tekstil,slike, kipe ... Vsak material ima namreč svoje zakonitosti glede hranjenja,” pove Krašna in dodaja, da je obisk muzeja iz leta v leto boljši.
“Muzej obišče veliko tujih turistov, vedno več zanimanja pa opazimo tudi pri domačinih in obiskovalcih iz drugih krajev Slovenije.” Pri odpiranju muzeja v javnost pa po njenem mnenju igra veliko vlogo tudi izjemno bogat in razvejan pedagoški program: “Zadnje čase opažamo prav poseben fenomen - dogaja se, da v muzej otroci pripeljejo svoje starše, kar nas še posebno veseli.” In daje upanje. Na mladih svet stoji ...
MAKSIMILJANA IPAVEC
