Poletna muzejska noč od Tolmina do Pirana
Tistim ljubiteljem umetnosti, ki imajo radi čim temeljitejši pregled nad kulturnim dogajanjem in manjkajo na redkokaterem v domačem kraju, minulega sobotnega večera ni bilo lahko. Tudi letos je Poletna muzejska noč poživila številna slovenska prizorišča.
PRIMORSKA > Še kako živahno je bilo tudi marsikje na primorskem.
Piran: Rog zdaj pluje po muzeju
V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so 60. obletnico izplutja prve slovenske in takrat tudi jugoslovanske čezoceanske ladje Rog pospremili z lično pregledno razstavo. Pripravila jo je kustosinja Duška Žitko, sicer nečakinja prvega poveljnika Roga Baldomirja Podgornika (1913-1989). Na sobotni slovesnosti je pojasnila, da se je vse začelo ob lanskem izidu poštne znamke, namenjene ladji Martin Krpan. Že takrat so v muzeju pripravili manjšo razstavo, letos pa so se na Rogovo obletnico pripravili temeljiteje. Povedala je, da gredo ladje resda v razrez, a za Rogom se niso ohranili le spomini, marveč tudi originalna kompas in smerna plošča. Obudila je spomine na svojega najljubšega strica, ki ni imel otrok, vznemirljive, a prijetne plovbe z njim pa je za mikrofonom podoživel Ciril Derganc, pred 60 leti radiotelegrafist na Rogu. Potopisne zgodbe pomorščaka je leta 2004 povezal v knjigo Na morjá široki cesti. Tokratno razstavo so v muzeju pospremili s slikovitim in informacij polnim katalogom v slovenščini, italijanščini in angleščini.
V Kopru letos skromno in ponekod tudi protestno
Pred desetimi leti, ko je v slovenski Istri prvič zaživela skupna akcija slovenskih muzejev, galerij, ki so želeli te ustanove širši javnosti približati kot prostore druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa, je v Kopru vrvelo dogodkov. Muzeji in galerije so se povezali, program pripravili skupaj - množica obiskovalcev si je podajala kljuke muzejskih in galerijskih vrat, vrstile so se delavnice za otroke, odprtja razstav, vodstva. Minulo soboto sta Poletni muzejski noči odprli duri razstavišči Obalnih galerij - v Meduzi so pripravili prodajno razstavo, v galeriji Loža so odprli postavitev Streljajte psiNike Autor, mlade vizualne umetnice iz Maribora, globoko v večer pa je bila odprta tudi razstava grafik Zvesta Apollonija v zasebni galeriji Sqart. Obiskovalci so si na Gramscijevem trgu, kjer domuje Etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja, lahko prvič ogledali tudi prvi del stalne zbirke Srečanje lakote in izobilja, a odprtje razstave, pospremljeno s koncertom zasedbe Vruja, ni bilo del Poletne muzejske noči. Direktor Luka Juri se je pred dnevi namreč odločil, da v pobudi ne bodo sodelovali: “Skupnost muzejev Slovenije se je tudi letos, žal, odločila, da promocijskega materiala za prireditev Poletna muzejska noč ne natisne v jezikih narodnostnih manjšin. Na to, da bi moral ta biti tudi v italijanščini in madžarščini, smo jih opozorili že lani, a posluha ni bilo. Tudi letos so program pripravili le v slovenskem in, zanimivo, angleškem jeziku. S tem malim protestom bi radi dosegli, da bi bilo promocijsko gradivo naslednje leto štirijezično - torej napisana v slovenščini, angleščini in jezikih obeh narodnostnih manjšin.”
Slikarka in poet plešeta v krogu
Izjemna množica obiskovalcev se je na Poletno muzejsko noč zbrala v piranski Galeriji Hermana Pečariča, kamor se je po več letih na povabilo Obalnih galerij vrnila tenkočutna slikarka Joni Zakonjšek, Koprčanka, ki je dom in ustvarjalni mir našla v Beli krajini. Tokrat njenim ljubkim akvarelom, na katerih prvič ob rastlinskemu svetu najdemo tudi živali, družbo delajo poetični utrinki režiserja Vlada Škafarja. Ta se na skupni razstavi Krožne pesmi prvič predstavlja tudi kot besedni umetnik. “Gre za zapis prvega diha, niso haikuji. Pravim jim utrinki,” pojasnjuje Škafar, ki tovrstne tridelne utrinke ustvarja že kakih 15 let, medsebojno nagovarjanje, oplajanje, usklajevanje in navdihovanje z Joni pa traja že kakšno desetletje. Njuna prva skupna očarljiva predstavitev je rodila tudi očarljivo knjigo Krogi.
Novi prizorišči v Izoli
Muzejska noč je v Izoli z naslovom Iz(s)ola Viz(s)ual(e) A.D. 2015 povezala vsa razstavišča ter domače ljubiteljske in profesionalne ustvarjalce, ki so razstavljali na več prizoriščih, od galerij Salsa verde in Insula, Manziolijeve palače, Placa Izolanov do Alge in drugih ateljejev. Zvečer se je množica ustvarjalcev, ljubiteljev in naključnih mimoidočih v sprevodu odpravila na obisk vseh razstavišč, ki sta jih letos obogatili dve novi: popoldan je novo galerijo odprl ukrajinski slikar Eduard Belsky, prvič pa se je k iniciativi ad hoc pridružil tudi coworking prostor Riiba, kjer so projecirali in razstavili note glasbenih stvaritev nagrajenega sodobnega primorskega skladatelja Mateja Bonina. Živahno je bilo tudi v Arheološkem parku v Simonovem zalivu, kjer so poleg arheološke delavnice za najmlajše pripravili tudi brezplačne spoznavne potope na območju rimskega pristanišča.
V Ajdovščini so pokazali novo pridobitev
V Pilonovi galeriji Ajdovščina so na večer Poletne muzejske noči učenci OŠ Šturje Ajdovščina kar dvakrat uprizorili lutkovno predstavo slovitega Milana Klemenčiča Doktor Faust iz leta 1938. Vodstvo galerije je obiskovalcem ponosno predstavilo svojo novo pridobitev, sliko Vena PilonaCerkev v Pevmi iz leta 1913. Delo sodi v slikarjevo zgodnje ustvarjalno obdobje. Javnost si je tega večera tako lahko prvič ogledala še nerestavrirano olje na kartonu, ki meri 17 krat 25 centimetrov in ki ga je Pilonova galerija pred dobrim mesecem odkupila s pomočjo denarne podpore ministrstva za kulturo. Ker slika predstavlja dopolnitev Pilonovega zgodnjega obdobja in šolanja na goriški realki, vsekakor sodi v galerijo, ki se ponaša slikarjevim imenom.
Kamnoseška noč v Dutovljah
Na Bunčetovi domačiji so Poletno muzejsko noč obeležili s prostim ogledom Pepinega vrta in Pepine zgodbe, sledilo pa je predavanje Boruta Benedejčiča o vrtu Vodna postaja, s katerim je nedavno uspešno zastopal kraške barve na hortikulturnem dogodku Chelsea Flower Show v Londonu. Dogodek so popestrili z razstavo izdelkov učencev dutovske osnovne šole pod mentorstvom Mateja Štolfe. Učenci so v petih mesecih, kolikor traja krožek, osvojili osnove uporabe kamnoseškega orodja. Večina predmetov je izdelanih v plitvem reliefu z enostavnimi znaki oziroma simboli. Vsak učenec si je zbral oziroma narisal risbo, ki jo je kasneje prenesel na kamnito ploščo. Razstavo dopolnjujejo tudi izdelki, ki so nastali v okviru razmišljanja o okolju prijaznem darilu s Krasa. Mentorici Vlasta Markočič in Franja Čok ter Boris Čok, dober poznavalec simbolike v kraških porotnih, so otroke spodbujali, da bi njihovi predlogi združevali kulturno in naravno dediščino Krasa in bili trajnostno naravnani. Rezultat? Steklenice, pobarvane z motivi kulturne in naravne dediščine Krasa.
Na gradu Kromberk od zgodovine do glasbe
Poletna muzejska noč na Gradu Kromberk je v soboto v svoje sobane privabila približno sto obiskovalcev vseh generacij, med katerimi je bilo tudi veliko družin. Ljubitelji sodobne barvite umetnosti so ob vodstvu Davida Kožuha občudovali dela v Galeriji primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja, ki se ponaša z umetninami različnih tehnik in sporočilnosti umetnikov iz okolice. Arheološko razstavo Vipavske doline v rimski dobi je predstavila Ana Kruh, navdušila pa je predvsem tiste, ki jih zanima dogajanje v času starorimske civilizacije v naši neposredni bližini. Največ zanimanja je v soboto požela razstava Sem puško zagledal in jokat začel na temo 1. svetovne vojne. Obiskovalci so s kustosom razstave Davorjem Kernelom spoznavali poti bitk in front, ki so zaznamovale naše kraje v začetku prejšnjega stoletja. Za glasbeni del muzejske noči je bil zadolžen Borut Bašin, ki je predstavil vinilne plošče iz muzejskega depoja. Razvrstil jih je v več podskupin in tako poslušalcem ponudil angleške in italijanske zimzelene melodije ter uspešnice iz časa nekdanje skupne države. Vinil večer so poleg značilnega zvoka plošč dodatno popestrili tisti obiskovalci, ki so ob določenih hitih tudi zapeli. Goriški muzej je v tokratno muzejsko noč vključil tudi oglede muzejskih zbirk v Ajdovščini in Kolodvoru ter v vili Bartolomei in na Gradu Dobrovo.
V Tolminu od vojne do prve moči in harmonike
V Tolminskem muzeju so na sobotno Poletno muzejsko noč obiskovalce popeljali po razstavi Človek in vojna, ki pripoveduje presunljive zgodbe o usodah, stiskah in tegobah posameznika, vojaka in civilista, pahnjenih v prvo svetovno vojno. Na demonstracijski delavnici prve pomoči so člani območnega združenja Rdečega križa zbranim predstavili tehnike oživljanja in pomoči ranjenim in bolnim, pred muzejem pa sta moči združila harmonikarska skupina Accordion Group 4-8-8-16 iz Špetra in duhoviti domači glasbeni duet Bakalina.
Novinarji PN