Pomlajeni gredo proti stotici
Fontana, revija za književnost in kulturo, je že 25 let prostor, kjer svoje literarna snovanja, kritiške zapise in razmišljanja o družbi objavljajo številni avtorji, predvsem iz Slovenske Istre.
KOPER> Minuli teden so v atriju Pretorske palače predstavili 50., jubilejno številko revije, aktualne izdaje njihove založbe, odstrli pogled v svojo preteklost in razkrili načrte za prihodnost.
Seme za bodočo literarno revijo je padlo leta 1986 v Tomosu, takrat največjemu delovnemu kolektivu slovenske Istre. Skupina zagnancev, ki so želeli narediti nekaj dobrega ne le zase, marveč za ves kolektiv in širšo skupnost, je tipkala in ciklostirala. Novo literarno revijo so v 200 izvodih natisnili v Tomosovi tiskarni ter jo odeli v kartonski ovitek modre barve.
Ob petdesetih rednih številkah Fontane je doslej pod njenim okriljem izšlo še 40 samostojnih proznih in pesniških edicij v skupni nakladi 30.000 izvodov. Revija se danes drži poti, kot so jo njeni snovalci zastavili že ob začetku: prostor namenja izvirni poeziji in prozi - marsikateri primorski avtor je svojo prvo objavo doživel prav na njenih straneh -, prevodom tujih avtorjev, intervjujem s pomembnimi akterji kulturnega in družbenega življenja ter ocenam književnih del. Fontanin literarni urednik Edelman Jurinčič je prepričan, da se je v četrt stoletja revija dodobra usidrala v prostor, tudi čezmejni, predvsem pa znala in zmogla stkati povezanost s številnimi avtorji in avtoricami - od mladih in še ne uveljavljenih do že zvenečih imen in ljubiteljskih ustvarjalcev: “Mnogokrat smo se soočali s pomisleki okolice: češ, ali je smiselno, da sploh izhajamo, saj imamo v širšem slovenskem prostoru že dovolj tovrstnega čtiva. Pa tudi kar nekaj dvomov na račun tega, da se nismo osredotočili na eminentna imena, je bilo.”
A so vztrajali. Glavni urednik Danilo Japelj tako pojasni razloge za njihovo trmo: “Širšemu krogu bralstva smo želeli predstaviti svoj pogled na svet, na aktualne probleme, opisati lastne ljubezenske izkušnje in občutja, izprazniti predale morda zatajevanih in skritih intimnih liričnih izpovedi, povedati ljudem, da smo tu tudi mi, da obstajamo, da ustvarjamo.”
Četudi revija izhaja predvsem zaradi predanosti posameznikov (objavljeni prispevki zaradi pomanjkanja denarja največkrat ostanejo nehonorirani), nameravajo nadaljevati. Kot pravi Jurinčič, si želijo Fontano pomladiti. Na področju literarne teorije bi radi okrepili obstoječo povezanost s študenti in profesorji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Čeprav z veseljem opažajo, da v slovenski Istri poezijo piše precej ustvarjalcev, tudi mladih in še neznanih, so nekoliko zaskrbljeni glede proze. Tudi zato pozorno in z naklonjenostjo spremljajo snovanja še neuveljavljenih avtorjev, ki jim omogočijo izdajo prvenca. Letos je pod njihovo streho izšel pesniški prvenec Damjana Japlja, Plima šepetanj, ki so mu namenili prostor tudi na četrtkovem večeru.
MAKSIMILJANA IPAVEC