Pomorski krst vpisan v register nesnovne kulturne dediščine

Pomorski oziroma Neptunov krst, ena najbolj prepoznavnih tradicij pomorske šole v Piranu in ena najstarejših šolskih prireditev v Sloveniji, je po novem vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Šega, ki je iz spontanega dogodka med dijaki prerasla v odmevno javno prireditev in turistično zanimivost slovenske Istre, tako dobiva tudi uradno priznanje svojega kulturnega pomena.

Pomorski krst poteka ob sprejemu nove generacije bodočih dijakov pomorske šole in obsega več dogodkov, med drugim povorko, prisego in krst. Dvodnevno dogajanje, ki ga Gimnazija, elektro in pomorska šola (GEPŠ) Piran pripravlja v Portorožu in Piranu, je praviloma na sporedu prvi ali drugi petek in soboto v septembru.

Tradicija sega v leto 1947, ko je v Žusterni pri Kopru začela delovati Slovenska pomorska trgovska akademija. Takrat so dijaki po vzoru krsta rudarjev iz Idrije sami organizirali krst pomorščakov. Sprva je bil namenjen le dijakom pomorskih smeri, navtikom in ladijskim strojnikom, pozneje pa se je z razširitvijo šolskih programov tradicija razširila na vse dijake.

Od spontanega dogodka, ki so ga nekoč pripravljali dijaki sami, brez profesorjev in občinstva, se je krst skozi desetletja razvil v množično prireditev, ki povezuje šolo, Piran in širšo lokalno skupnost. Po navedbah šole gre za najstarejšo neprekinjeno šolsko prireditev v Sloveniji.

Brez nasilja, poudarja ravnatelj

Krst se je medtem precej spremenil. Čeprav je v njem še vedno mogoče prepoznati nekatere tradicionalne elemente preizkušanja in simboličnega poniževanja novincev, danes poudarjajo predvsem kulturni in povezovalni vidik.

"Danes gre za lep kulturni dogodek, ki prenaša pomorsko tradicijo na nove generacije. Nobenega nasilja nad dijaki ni," je ob lanskoletnem pomorskem krstu na Tartinijevem trgu v Piranu za naš časopis povedal ravnatelj GEPŠ Piran Borut Butinar.

Obredi vključujejo predvsem simbolične naloge, kot so kričanje, polivanje, vlečenje vrvi, nošenje predmetov, klečanje in piskanje s piščalko. "Za nekatere je še vedno stresno, a na koncu ostane lep spomin," dodaja Butinar.

Pomorski krst danes predstavlja pomembno prelomnico za dijake prvih letnikov, ki z udeležbo simbolično vstopijo v šolsko skupnost in pod okrilje morskega boga Neptuna. Hkrati je prireditev postala del lokalnega kulturnega dogajanja, ki vsako leto privabi tudi številne obiskovalce.

Vpis v register nesnovne kulturne dediščine tako ne ohranja le posameznih obredov, temveč tudi zgodbo o tradiciji, ki se je v skoraj osmih desetletjih prilagajala času in iz šolskega rituala prerasla v prepoznaven del pomorske identitete Pirana in slovenske Istre. •