Ponosen Koprčan, ki opominja, da so tudi Benetke del slovenske zgodovine

Kultura
, posodobljeno: 27. 03. 2026, 4:50

S sredinim srečanjem s predstavniki medijev so v Kopru tudi uradno odprli Santorievo leto. Na pobudo koprskega stolnega župnika Petra Krečiča in ob podpori Mestne občine Koper se je več kulturnih, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov povezalo, da bi tako domačini kakor turisti bolje spoznali Santoria Santoria, filozofa, zdravnika, izumitelja in enega od začetnikov sodobne medicine, čigar smrti v nedeljo mineva 390 let.

Ponosen Koprčan, ki opominja, da so tudi Benetke del slovenske zgodovine

Točke na poti Santoria Santoria, čigar kip je nad Forresterio, označujejo rožnati krogi v treh jezikih. V nedeljo bosta pohod vodila Peter Štoka (levo) in Tedej Sušelj (desno). Med njima je na fotografiji župan Aleš Bržan, ki je podprl Santorijevo leto.

Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > “Santoria Santoria pozna že marsikdo, a mora postati spet del skupnega čutenja. Gre za največjega znanstvenika tega mesta, ki je prispeval k svetovni znanosti. Ta sodi s svojimi izumi in širino ob bok Galilea Galileia, zato je čas, da ga spoznajo tako domačini kot turisti,” je prepričan pobudnik Santorijevega leta Primož Krečič. Koprski stolni župnik je na tiskovni konferenci poudaril, da ga veseli, da se je pobudi pridružilo toliko ustanov in spomnil na odmevne projekte, kakršna je bila obnova Carpaccieve slike ali obeležitev 1500 let Kopra in posvetitve sv. Nazarija. “Ob Carpacciu smo se mnogi akterji združili in zakaj se ne bi znova. Všeč mi je, da se znamo poslušati, spoštovati, sprejemati drugačnost, ob zavedanju, da smo močni samo, če delamo skupaj - vsak na svoj način na svojem področju,” je poudaril v upanju, da bo Santoriev kip, ki na Titovem trgu zre na mimoidoče s Forresterie, manj sameval. In da bi domačega genija spoznali tudi koprski šolarji in dijaki.

Razširiti vedenje o velikem Koprčanu

Da so pred 15 leti z različnimi dogodki obudili Santorijevo ime in uvedli tudi Santorijeve nagrade za najboljše študente kineziologije, ki so jih žal opustili, je spomnil dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. “V njegovi zapuščini je med drugim zapisano, da mora 15 študentov letno dobiti štipendijo za študij medicine, kar je še za naš čas izjemno,” je povedal. Santorijevo raziskovanje kvantitativne medicine in fizilogije, “ugotavljanja, kaj se dogaja z nami, ko smo aktivni ali ko mirujemo”, je glede na takratne instrumente doseglo izjemne rezultate, njegovo delo z veliko sodobnejšimi inštrumenti nadaljujejo na ZRS. Vzpostavili so poseben Fellowship Santorio Santorio, pod okriljem katerega bo med drugim v Kopru gostoval največji poznavalec Santorijevega dela dr. Fabrizio Bigotti, predstojnik inštituta za zgodovino medicine v Pisi.

Kakopak so v Santorijevem letu aktivno soudeleženi tudi v koprski italijanski skupnosti, ki po znanstveniku nosi ime od začetka devetdesetih let, ko so opustili ime Antonia Gramscija. Kot pravi Mario Steffe, so prvi simpozij o pomenu njegovega dela priredili že pred 30 leti. Zdaj je cilj razširiti vedenje o Santoriu, saj njegov doprinos presega lokalni ali nacionalni kontekst. Rastavo, ki bo poljudne narave, pa planirajo za konec leta.

Tudi v Pokrajinskem muzeju, kjer med drugim hranijo Santorijev grb in nekaj ponatisov njegovih del, po besedah direktorja Marka Bonina načrtujejo v drugi polovici leta razstavo, ki bo kasneje vključena v stalno muzejsko postavitev.

Dr. Aleksander Panjek s Fakulteta za humanistične študije je med drugim povedal, da Univerza na Primorskem v kratkem odpira nov študijski program s področja medicine, s čimer se bo medicina vrnila v koprsko okolje. Fakulteta za humanistične študije pa se bo v Santorievo leto vključila z vodenimi ogledi po razstavah, s srečanji in predavanji, na katerih bodo med drugim predstavili različne vidike življenja v Santorijevem času. “Taki dogodki so pomembni, ker prispevajo k širjenju vedenja, ki pri nas najbrž še ni dovolj prisotno - in sicer, da je zgodovina Beneške republike tudi del slovenske zgodovine. Slovenska zgodovina ni le zgodovina Avstro-Ogrske in Habsburžanov,” je poudaril Panjek.      

V nedeljo po Santorijevih sledeh

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, kjer hranijo vse Santorijeve prvotiske, pa so med drugim izdali tudi publikacijo Santorio Santorio in Koper - Znanost, merjenje in mesto. Njena sourednika z domoznanskega oddelka Peter Štoka in Tedej Sušelj bosta v nedeljo, na Santorijev rojstni dan, vodila pohod po Santorijevem Kopru, ki ga soorganizirata knjižnica in Zavod za mladino, kulturo in turizem. Slednji, kot je povedala direktorica Helena Brec Loredan, med drugim o znanstveniku v turistične namene pripravlja tudi promocijski video. Po poti genija, ki je bil, kot je pove Štoka, ponosen Koprčan, saj se je vselej podpisoval tudi Iustinopilitanus, bodo v nedeljo izpred osrednje knjižnice na trgu Brolo krenili ob 17. uri. •