Popoln prezir do vsega živečega

LJUBLJANA > Da se slabega obiska ne gre bati, so Mgla dokazali že ob zadnjem obisku Slovenije, septembra 2019, ko je ljubljanski Orto bar pokal po šivih. In tudi tokrat je bilo tako.

Ogrevanje v soju sveč

Poljska je v zadnjem desetletju Skandinaviji izmaknila štafetno palico v black metalu in na podlagi bendov, kakršni so Mgla, Behemoth in Batushka, narekujejo nadaljnji razvoj te zvrsti. Poljakom uspeva že po zaslugi zvestobe lastni sceni. Mgla so zvesti domači black metal sceni, zato so tudi tokrat s seboj na turnejo povabili dva poljska benda. Vloga otvoritelja večera, ki je prejšnjič pripadla skupini Dagorath, je tokrat doletela Odium Humani Generis iz tretjega največjega poljskega mesta Lodž. Ime skupine izvira iz latinske fraze “odium generis humani” (sovraštvo do človeštva). To sovraštvo se seveda odraža tudi v njihovi glasbi. Da je black metal zelo širok pojem, ni nobena skrivnost. A Odium Humani Generis je uspelo ta žanr pokriti v celoti. Poskočnost starošolskega nemškega black metala iz poznih devetdesetih let, melanholični uvodi v posamezne pesmi, ki na trenutke spominjajo na italijanske Forgotten Tomb in njihov album Springtime Depression, nepredvidljivi prehodi, kot smo jih vajeni pri nemških Der Weg einer Freiheit, in neizogibna poljska preciznost so le trohica tega, kar odlikuje Odium Humani Generis. Z lahkoto lahko trdimo, da bomo o kvartetu, ki ustvarja od leta 2015, še slišali.

Naslednji so na oder stopili In Twilight's Embrace. Varovanci založbe Malignant Voices, ki se lahko pohvalijo s šestimi celovečernimi izdajami, tako vizualno kot zvočno spominjajo na švedske velikane Watain in norveške “gotičarje” Tribulation. V soju sveč so v Kinu Šiška odigrali svoj nedavno izdani album Lifeblood v celoti. Dvorana se je za čas nastopa In Twilight's Embrace že dodobra napolnila in v zraku je bilo čutiti, kako pričakuje nosilce večera.

Melodično s kriki

Neskončno debato o prigodah s festivala v Tolminu je prekinilo utripanje luči. Tako so prireditelji naznanili začetek nastopa poljske “meglene” četverice. Dvorano je prekrila dimna zavesa, skoznjo so zasvetile belo modre luči in iz zvočnikov je zarohnela skladba Age of Excuse II. Mgla so, kot je že v njihovi navadi, vnovič servirali neposredno, repetitivno, hipnotično dozo black metala. Mgla v vsej svoji brezkompromisnosti stavi na melodičnost, ki jo podkuje konstantna repeticija in majhne spremembe, tako znotraj posameznih pesmi kot med albumi nasploh. S tem poslušalca prisilijo, da albume vedno posluša v celoti, tako delujejo najbolj smiselno in močno. Slišali smo lahko skladbe s ploščka Exercises in Futility, njegovega predhodnika With Hearts Towards None, prvenca Mdlošci in aktualnega Age of Excuse. Pri slednjem je čutiti ambientalno spremembo. Če je Exercises in Futility slonel na obupu in nihilizmu, je temelj Age of Excuse popoln prezir do vsega živečega. To lahko zaznamo že pri samih krikih idejnega vodje in vokalista Mikolaja Žentare, ki jim pritiče velika pohvala. Bend je svoje delo opravil vrhunsko in je tudi tokrat brez dvoma upravičil kultni status. Nasprotno bi pa lahko trdili za tonskega mojstra. Pričakovanja glede kakovosti zvoka so bila, glede na dvorano in koncerte, ki smo jih v njej vajeni, visoka. A žal se je veliko melodij izgubilo v previsokih zvočnih frekvencah in šumu, s katerim je manevriral tonski mojster. A tako je pač v black metalu. Ali ne?

Tandem Dirty Skunks s svojo izbiro nikoli ne razočara. Niti tokrat ni. Če je bil ta večer zgolj uvertura v koncertno jesen, si lahko le predstavljamo, kaj nas še čaka.