Portorožan Rok Dolničar se s fotografijami predstavlja na Dunaju
Petnajst barvnih fotografij velikega formata, na njih pa podobe slovenske Istre in Krasa. To je najkrajši opis razstave, na kateri v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju svoja dela predstavlja portoroški fotograf Rok Dolničar.
PORTOROŽ, DUNAJ >Razstava Občuti naravopagledalcu ne ponuja le barvitih in harmoničnih upodobitev pokrajine, rastlin in živali, marveč ga tudi potihoma in nevsiljivo sprašuje, kako blizu oziroma daleč si je z Naravo sam.
Rok Dolničar in naravoslovna fotografija hodita isto pot od leta 2001. Takrat je precej časa preživel v bližnjih Sečoveljskih solinah in s fotoaparatom beležil lepoto in življenje, ki se porajata v njih. Naravoslovno fotografijo 39-letni Portorožan razume kot jezik, s katerim ljudem lahko spregovori o neprecenljivi vrednosti narave in njenih lepot. S svojim delom želi pri soljudeh dvigniti ekološko zavest in tako opozoriti, naj bomo do naravnega okolja, v katerem živimo, spoštlji-vejši in bolj sočutni.
Rok Dolničar je dopisno študiral na newyorškem Inštiutu za profesionalno fotografijo. Je član severnoameriške naravoslovne fotografske zveze NANPA, ki se zavzema za promocijo umetnosti in ved naravoslovne fotografije ter za varovanje in spoštovanje okolja. S samostojnimi razstavami se je predstavil v različnih slovenskih krajih. Razstava Občuti naravo bo na Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju odprta do 28. aprila.
Fotografira iz želje, da bi ostal v stiku z naravo. Tako z njo diha, ji je blizu. Približa se ji kot opazovalec, nato pa jo z ustvarjalno močjo občuduje in spoznava: “Narava se mi odkriva tako, kot se jaz odkrivam njej.”
Pravi, da je prvi korak v njegovi fotografiji to, da se zlije z motivom, ki ga opazuje in ga želi zabeležiti. “Takrat racionalni pristop združim s čustvenim vzgibom, opojem, ki mi ga ponuja narava. S fotografijami flore in favne skušam ustvariti nepozabne spomine popolnosti in harmonije, ki se prepletajo z mojim obstojem.” Fotografije, ki jih je izbral za dunajsko postavitev, so nastale med letoma 2003 in 2007, posnete pa so klasično - z analognim fotoaparatom na film.
Ker ga narava zanima takšna, kakršna je in noče z njo v nobenem smislu manipulirati, posnetkov naknadno ne obdeluje oziroma olepšuje. Poudarja, da ima kot naravoslovni fotograf veliko srečo, da živi v Sloveniji: “Zdi se mi, da se včasih sploh ne zavedamo, v kakšnem raju živimo. Naravnih lepot in različnih habitatov je toliko, da imam dela za vse življenje.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
