Portret na abakusu
V galeriji Dimenzija napredka je na ogled razstava PRO - FILI akademske kiparke Polone Demšar. Glavna tema so avtoportreti v profilu.
SOLKAN> V Dimenziji napredka so se v letošnjo sezono izstrelili z Belim sladoledom, to je skupno ime za dvojec, ki ga sestavljata Leon Zuodar in Miha Perne, nadaljujejo pa z razstavo akademske kiparke Polone Demšar. Čeprav gre na videz za dva različna svetova, pa ju vendarle nekaj združuje. Beli sladoled do končnega rezultata prihaja z igrivim in sproščenim pristopom in čeprav sta umetnika akademsko izobražena, se zavestno odrekata pravilom akademskega slikanja. Tudi Demšarjeva odstopa od klasičnega kiparstva in uvaja samosvoje preplete kiparstva, fotografije in oblikovanje stekla. Že sam študij je začela s fotografijo, nadaljevala na akademiji s kiparstvom in to še nadgradila s teorijo (pri Levu Kreftu) in oblikovanjem stekla (pri Tanji Pak).
Glavna tema tokratne razstave so avtoportreti v profilu. Profil glave iz glinenih kroglic, nanizanih na vodoravne žice, kot na računalu abakus; narisan profil glave in zapolnjen s prstnimi odtisi; profil iz perforiranih pikic na kovinski plošči, ki jih osvetljuje luč iz ozadja, profil glave na plošči iz kosov lesa ... Polona meša kiparstvo v smislu oblikovanja materije z rokami in slikarstvo v smislu ploskovite obravnave motiva.
Ne glede na to, da ima oblikovanje portretnega profila v zgodovini umetnosti svoj historiat, če se spomnimo samo na rimsko Gemma Claudia ali na renesančnega Pisanella ali na številne upodobitve na kovancih, se vendarle postavlja vprašanje lastne upodobitve (samo) s črto. Je tako in tako ukrivljena črta že jaz?
Demšarjeva bi verjetno pritrdila in tudi prepričala gledalca, še zlasti če bi ta preletel njeno dosedanje ustvarjanje, ki je polno najrazličnejših tematik, zgodb, projektov, vsakega pa se loteva z inovativnim združevanjem tehnik, medijev in materialov, kar pač po njeni avtorski presoji oziroma umetniški občutljivosti zahteva vsebina. Videti je, da je umetnost resnično njen peskovnik, kar potrjuje tudi misel, s katero nas pozdravi na svoji spletni strani: “Odkar pomnim, je bila pri nas doma umetnost, bile so starine in bili so ljudje zaljubljeni v umetnost. Odraščala sem s kiparskimi gmotami, estetiko in ostrila drugačen, svojevrsten pogled na svet.”
KLAVDIJA FIGELJ