Poslednji cikel mojstra lesoreza
Slikar in grafik Štefan Galič (1944-1997) velja za mojstra lesoreza. Njegov zadnji grafični ciklus - naslovil ga je Fosili - bo v galeriji Insula na ogled do 1. septembra.
IZOLA > Štefana Galiča, izvrstnega grafika in po oceni kustosa Dejana Mehmedoviča najboljšega slovenskega lesorezca zadnje tretjine 20. stoletja, je najobsežneje navdihovala čista narava. Umirjenost njegove rodne ravnice odzvanja v ciklusu iz druge polovice 70. let, v katerem je bila osnovni motiv violina. Strastno je zbiral metulje - v stalni muzejski zbirki na lendavskem gradu med drugim hranijo njegovo zbirko 4000 metuljev z vseh koncev sveta. Njihovo formo in kolorit je raziskoval tudi kot grafik - ta “bitja tisočerih zgodb in pomenov” so neštetokrat pristala na lesenih ploščah v njegovem ateljeju in bila navdih za obsežen ciklus, ki ga je ustvaril v 70. letih.
Štefan Galič se je rodil 19. januarja 1944 v Lendavi. Diplomiral je na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani leta 1965 in leto dni delal kot likovni pedagog. Leta 1967 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral leta 1971 in nato nadaljeval študij na grafični specialki pri profesorju Riku Debenjaku in profesorju Marjanu Pogačniku do leta 1973. Živel in delal je v Lendavi, kjer je tudi pokopan.
Po teh dveh ciklusih je figura iz Galičevega grafičnega opusa skorajda izginila - v ciklu Zapisi, v katerega sodijo tudi Fosili - jo je nadomestila abstrakcija. “Gre za dela, ki so specifična. Njihova forma je estetizirana, zelo pomembne so nianse, ki jih je dosegal v koloritu, to so vrhunsko izvedena grafična dela,” meni Mehmedovič, ki poudarja, da je Galič po začetnem kratkem izletu v tehniki litografije in linoreza, ostal zavezan lesorezu. In prav v najstarejši grafični tehniki je po kustosovi oceni dosegel vrhunec. Skrbno je raziskoval značilnosti lesene matrice, njeno površinsko strukturo, barve, smeri poteka letnic, razmerja med njimi, debelino, naklone rasti in tako s tehnično inventivnostjo dosegel izraznost, ki je možnosti lesoreza izkoristila do skrajnosti. “Odnos do materiala, ročna spretnost in izkušnja se je v njegovi likovni ustvarjalnosti zaokrožila v izjemna umetniška dela vrhunske kakovosti,” je prepričan Mehmedovič.
Razstavo Galičevih del je Društvo likovnih umetnikov Insula pripravilo v sodelovanju z Muzejem-Galerijo Lendava. Z njimi so si razstave začeli izmenjavati pred štirimi leti, v sklopu tega sodelovanja pa so v začetku leta na lendavskem gradu predstavili dela Andraža Šalamuna. V Izoli je razstavljenih 16 grafičnih listov, ki jih je Galič naredil za cikel Fosili, po Mehmedovičevih besedah pa nameravajo v jeseni na razstavi v Kopru pokazati še ducat grafik, ki jih je mojster lesoreza udejanil v svojem poslednjem ciklu.
MAKSIMILJANA IPAVEC