Poslovila se je pisateljica Tereza Vuk

SLOVENIJA > Tereza Vuk je bila rojena 29. novembra 1976 in je po očetu izhajala iz znane goriške družine Vuk. Njen prastric je bil slovenski pisatelj in krščanski socialist Stanko Vuk, po materini strani pa je bila nečakinja sociologinje in publicistke Nede Pagon.

“Bil sem prepričan, da nas bo vse preživela,” je na omrežju X zapisal Terezin dolgoletni urednik Marko Crnkovič. “Danes bi morala biti objavljena njena kolumna, pa se mi je včeraj opravičila, da ji ne znese, ker že nekaj dni leži. Njeni noni v slovo je bila nepričakovano njena zadnja. In jaz sem jo še nevede zlovešče opremil s simbolično fotko napisa z nagrobnika,” je dodal.

Tereza Vuk je odraščala v dobro situirani družini, se je pa že ob koncu osnovne šole izgubila v labirintu ljubljanske Metelkove. Dolga leta se je iskala in po dolgih letih boja odkrila svoj pripovedovalni talent.

Tako sta se na knjižnih policah širom Slovenije znašli njeni zbirki kratkih zgodb Creepyatrija in kolumn, ki jih je pisala za portal Fokuspokus Kolumniatrija, nazadnje pa še roman Zakaj ima moj hudič krila. Slednji se je znašel celo med deseterico nominirancev za kresnika.

“Ljudje so take čudne živali, ne razumem jih,” je rada poudarila. Pisala je v slengu, brez tega gotovo ne bi bila tako edinstvena. Kmalu bi morala zaključiti svoje četrto delo, a do tega žal nikoli ne bo prišlo.

“Qrc pol,” bi zdaj najbrž rekla Tereza Vuk, odprla pločevinko piva in prižgala džojnt. Najbrž je tudi vedela, da ne bo dočakala visoke starosti. A vedela je tudi, da se bo o njej pisalo. “Ti morš kako mojo knjigo prebrat,” je 'baje' nekoč rekla nekdanji pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan. In res, draga bralka, dragi bralec. Beri Terezo. Če ne, pa “qrc pol”.