Poštne znamke iz Pekla
Kako se družijo poštne znamke in književnost? Kaj nam lahko ti drobceni lističi papirja povedo o razvoju jezika? Odgovore na zastavljeni vprašanji ponuja razstava Projekt Dante - Božanska komedija v tematski filateliji.
KOPER> Pripravili so jo v italijanskem centru za tematsko filatelijo v Rimu. V galeriji koprskega Pokrajinskega muzeja bo gostovala do 25. februarja.
ProjektDante (Progetto Dante) so italijanski filatelisti, zbrani v rimskem centru za tematsko filatelijo, pred dvema letoma začeli s Peklom - in ta del razstave so v Pokrajinskem muzeju v sodelovanju s koprsko Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio in Kulturnim središčem Carlo Combi slovesno odprli konec tedna.
Osrednjo vlogo pri postavitvi ima tematska filatelija. To sorazmerno mlado področje filatelistike se posveča predvsem preučevanju upodobitev motivov s poštnih znamk. A če pričakujete, da boste na razstavi lahko videli zgolj niz podob Danteja, prizorov in literarnih oseb iz vseh devetih krogov Pekla, se motite. Tovrstnih znamk, razglednic in poštnih žigov je namreč na razstavi še najmanj.
34 filatelistov (prav toliko, koliko je spevov Pekla) je iz svojih bogatih zbirk za to priložnost ob skrbnem študiju Božanske komedije izbralo takšne znamke, razglednice oziroma žige, ki so pomensko povezani s posameznimi verzi. Med drugim lahko tako vidimo znamke z različnimi motivi iz skoraj vsega sveta: od svetnikov, svetopisemskih prizorov, junakov antične mitologije, podob živali, krajin, reprodukcije slovitih umetniških del iz različnih zgodovinskih obdobij pa tudi sodobnejše motive, ki ilustrirajo pomen verzov - od upodobitev vojakov iz prve svetovne vojne do prvomajskih demonstracij ...
Koprski postavitvi razstave, ki v Sloveniji gostuje prvič, daje poseben poudarek sodelovanje filologinje Valentine Petaros Jeromela. Strokovnjakinja za Dantejevo književnost je pripravila vpogled v izbrane prevode Božanske komedije v slovenščino. Razstava je namreč zasnovana tako, da pod začetnimi tremi verzi posameznega speva predstavi filatelistične liste, ki se z njimi vsebinsko najbolj skladajo. Kot pravi Valentina Petaros Jeromela, je dobri ideji italijanskih filatelistov dodala še svojo, in tako se obiskovalec ob Dantejevem izvirniku lahko sreča še s tremi izbranimi različicami slovenskih prevodov. Z Božansko komedijo se je sredi 19. stoletja prvi spopadel Jovan Vesel Koseski, drugi prevod tega slovitega Dantejevega dela je naredil Jože Debevec, ki se je z njim ukvarjal v prvih desetletjih 20. stoletja, v 70. letih pa jo je prevedel še Andrej Capuder. Njegov zadnji prevod tega Dantejevega dela je sicer izšel leta 2005 pri celjski Mohorjevi družbi. Petaros-Jeromelova pa je za razstavo uporabila tistega iz 70. let. “Koseski je delal po Kršnjavijevem, torej hrvaškemu prevodu. Debevčev prevod je tudi formalno bliže izvirniku, saj je kot filolog iskal original, zelo pa sta ga zanimala tudi zgodovinski in kulturni kontekst. Je tudi prvi Slovenec, ki je napisal spremno besedo k Božanski komediji. Nedvomno ima največjo literarno vrednost Capudrov prevod; ko ga bereš, prav slišiš, kako poje. Meni osebno je najljubši prevod Otona Županiča, a žal je prevedel le peti spev ...,” pojasnjuje filologinja, ki si želi, da bi si razstavo Projekt Dante - Božanska komedija v tematski filateliji (Pekel) lahko ogledali tudi v drugih slovenskih mestih. Za zdaj se dogovarja za postavitev v Izoli in Ljubljani, prihodnje leto pa želi pri nas predstaviti še Vice in Raj.
MAKSIMILJANA IPAVEC
