Potepanje z barčico ti napolni srce
Marija Jereb, dolgoletna in priljubljena prostovoljka Rdečega križa ter osebnost Primorske meseca maja, bo te dni s soprogom dvignila jadra in odplula morskim dogodivščinam naproti.
Poletje namreč doživlja kot čas, ki nam ga je narava podarila, da si vzamemo čas zase, za naše drage in za vse tisto, kar nas razveseljuje in zapolnjuje. “Zato je potepanje z barčico po morja širokih cestah nekaj, kar ti srce napolni s posebnim občutkom sreče, miru in spokojnosti. Naju namreč navdušujejo tisti kolumbovski občutki, ko vsako leto odkrijeva nove kraje, ki uporabnikom večjih bark z globokim ugrezom niso dostopni zaradi plitvega morja. Letošnje odkritje naj bi bilo jadranje mimo Paga, po Velebitskem kanalu v Novigradsko morje in nato adrenalinska plovba po mogočnem in skrivnostnem kanjonu reke Zrmanje. Če bo vreme dopuščalo, se bova podala na severni del otoka Lastova, v povratku pa načrtujeva obisk Golega otoka, ki naju vedno prevzame in pretrese obenem. Rada bi tudi preživela noč v Mali Luki na otoku Krku nasproti Senja, kjer se bova povzpela na vrh hriba, koder je nekoč stal grad. Razgled je čudovit in veliko planincev obiskuje ta predel. Tudi Koprčane neredko srečava,” se načrtovanih pustolovščin veseli Jerebova.
Barka je zakoncema Jereb kot drugi dom; je njuno zatočišče in letna rezidenca ter predstavlja široko odprto okno v svet. Med potovanjem rada navezujeta stike z otočani, z delovnimi in prijaznimi branjevkami, ki imajo od dela zdelane roke. “Vedno imam pripravljene kreme in kremice in rada jih stisnem v njihove roke, da jih vsaj malo pocrkljam. Pa kakšno kavico ponudim zraven. Vedno imam kaj na zalogi, da komu podarim. In se dobro počutim,” pripoveduje o svojem poslanstvu in veselju obdarovanja, ki se nikoli ne konča. Skozi široko okno jadrnice pač ne spregleda, da življenje na otokih ni samo turizem, temveč vsakdanjik z mnogimi skrbmi. “Na morskih prostranstvih pa se bojim zgolj velikih gliserjev in njihovih nesramnih upravljalcev, ki drvijo kot z avtom po morju in jim ni nič sveto,” opozori na tiste, ki ogrožajo druge brez pomisleka.
Ob vrnitvi domov se bosta s soprogom podala še na Jelovico k prijateljem. “Z njimi naju druži dolgoletno morsko in kopensko prijateljstvo. S pogledom na Triglav, Karavanke in rodni Tržič v daljavi, s pogostimi sprehodi po šumečih gozdovih ter pisanih travnikih se tako konča najino poletno vandranje. Svet je takšen, kakršen si sam. Nasmehni se mu in on se bo nasmehnil tebi,” svojo pripoved o poletnih načrtih sklene strastna ljubiteljica življenja in ljudi. ALENKA PENJAK