Povezujeta jih glasba in prijateljstvo
Z nedeljskim slavnostnim koncertom v polni dvorani kobariške osnovne šole je oktet Simon Gregorčič praznoval 40 let ustvarjanja. Uvršča se med najkakovostnejše oktete v Sloveniji, a tekmovanja pevcem niso glavni izziv. Najbolj so zadovoljni s pohvalo občinstva, ko jih s ploskanjem vabi na oder, kot se je spet zgodilo v Kobaridu. Na koncertih doma in v tujini širijo kobariško sporočilo miru.
KOBARID > Oktet Simon Gregorčič na gostovanjih doma in v tujini petje prepleta s sporočilnostjo miru v maniri Kobariškega muzeja. “Z glasbo in pripovedjo opozarjamo, da se zgodovine narobe učimo. Ni zgolj niz vojaških dogodkov. Mi poudarjamo žrtve in upamo, da bi se iz zablod preteklosti naučili strpnosti,” razmišlja predsednik okteta in basist Ivan Černe. “Ime pesnika Simona Gregorčiča, Kobarida in celotne doline Soče smo ponesli ne le po vsej Sloveniji, temveč tudi po Evropi in celo Ameriki,” je ponosen. Kot pravi, jih vabijo na vse odmevnejše prireditve v Posočju. Zelo so ponosni tudi na nastop ob stoletnici Borisa Pahorja v ljubljanski Operi leta 2013.
Od Zarje do Simona Gregorčiča
Zgodba okteta se je začela 26. decembra 1977, ko se je skupina pevskih prijateljev na Vrsnem odločila, da združi pevsko nadarjenost in naredi v zborovskem petju nekaj več. Ustanovili so oktet Zarja, toda že po enem letu so se preimenovali v oktet Simona Gregorčiča.
Ivan Černe,
predsednik zbora
“Ime pesnika Simona Gregorčiča, Kobarida in celotne doline Soče smo ponesli ne le po vsej Sloveniji, temveč tudi po Evropi in celo Ameriki.”
Od vsega začetka je oktet združeval pevce iz raznih krajev Posočja. Prihajali so iz Srpenice, Modrejc, z Vrsnega, iz Smasti, Svina, Kobarida, Potokov, Sužida, z Mosta na Soči, iz Volč, Libušenj, Gabrij, z Žage, iz Volarij in Tolmina. Tedensko se na vajah srečujejo v osnovni šoli v Kobaridu.
Metod Bajt je bil ustanovitelj okteta in njegov umetniški vodja do začetka leta 2010, ko ga je nasledil Matej Kavčič. Mlajši rod z vsem zanosom nadaljuje dolgoletno uspešno umetniško poustvarjanje. Bajtu je predsednik Zveze kulturnih društev Tolmin Erik Vrčon ob 40 letnici petja izročil zlato medaljo s priznanjem.
Oktet premore širok repertoar, častno mesto v njem zavzemajo pesmi Simona Gregorčiča. “Posebno skrb posvečamo slovenskim ljudskim in ponarodelim pesmim, pojemo tudi druge slovenske umetne pesmi ter pesmi drugih narodov in obdobij, vključno s tako imenovano zborovsko klasiko,” našteva umetniški vodja Kavčič.
Posneli so več pesmi za radio in televizijo, izdali dve glasbeni kaseti, video kaseto ter štiri zgoščenke. Poudarjajo, da so Slovenci eden redkih narodov, ki premore štiriglasje že pri ljudskih pesmih, na kar bi morali biti ponosni.
Spet se je oglasilo Znamenje
Na slavnostnem koncertu so pevci v prvi del programa umestili skladbe iz obdobja slovenske romantike, med drugim tudi domačega skladatelja Hrabroslava Volariča. Zazvenele so Žabe, ki jih je Vinko Vodopivec napisal pred natanko sto leti. Prijetna osvežitev sta bili izvedbi dveh opernih zborov iz oper Čarostrelec in Ho-ffmanove pripovedke, ki so ju pevci zapeli ob izvrstni klavirski spremljavi Tanje Šterman. Ker je koncert zazvenel na predvečer državnega praznika, niso manjkale domovinske pesmi.
Poslušalci so prisluhnili še gostujočima zasedbama, Brencl bandi in Ženskemu pevskemu zboru Znamenje, ki se je ponovno zbral posebej za to priložnost.