Pozdrav z Debeljakovega mosta!
Aleš Debeljak (1961-2016), pesnik, esejist, univerzitetni profesor, kolumnist, angažiran intelektualec in družinski človek, je spet zaživel v koprski knjigarni Dom knjige. Predsinočnjim so na živahnem večeru predstavili izbor njegovih pesmi in esejev Tukaj, zate, tam.
KOPER > Povezovalka Breda Biščak se je uvodoma spomnila, kako ga je spoznala februarja 2006, kot vodja Ameriškega kotička Univerze na Primorskem v Kopru. Otvoritveno predavanje naj bi imel Tomaž Šalamun, a je bil v tujini - in vskočil je Debeljak. “V polnem Ameriškem kotičku je spregovoril o svetli in temni plati ZDA. Predaval je prosto, z zanj značilno strastjo, na koncu pa odgovarjal na vprašanja,” se spominja Breda Biščak, za katero je Debeljak “ognjenik energije s skrito melanholijo v sebi”. Pozneje ga je še srečevala, tako na festivalu Vilenica in enem od ljubljanskih protestov kakor tudi v Istri.
Ker v ljubljanskem domu ni imel mirnega kotička, je pisal drugje - kolumne za Delovo Sobotno prilogo v kabinetu na Fakulteti za družbene vede, vedno zadnjo noč, tik pred rokom za oddajo, medtem ko je za poezijo moral dlje, globlje v mir. V Piran, najraje marca, ko se Mediteran šele prebuja. “Šalamun je pravil, da pisanje proze zastruplja pesniški jezik, Aleš pa je na fakulteti moral pisati še v administrativnem jeziku, zato je pred ustvarjanjem poezije več dni bral leposlovje,” se je nasmehnila vdova Erica Johnson Debeljak.
ZDA in Balkan
Bil je mentor mladim, iz katerih ni hotel narediti svojih klonov, ampak samostojne mislece. Rojakom je poznavalsko predstavljal ameriško literaturo, Američanom pa kot nesebičen promotor slovensko. Bil je tudi most med domovino in Balkanom, kljub preprekam je negoval stike s kolegi na jugu. Njegovo kulturno identiteto so izoblikovali “lokalna slovenska tradicija, izročilo svetovne množične kulture in posebno izkustvo jugoslovanskega prostora”, je zapisal v Somraku idolov. Odlomek iz tega eseja in nekaj pesmi je v Kopru prebral igralec Rok Matek.
Urednik zbirke Kondor pri Mladinski knjigi Andrej Ilc je poudaril, da sta besedila za Tukaj, zate, tam izbrala Uroš Zupan in Urban Vovk,tudi pisca spremnih besedil, in da knjiga ni komemoracija. Nasprotno, slaviti želi Debeljakovo živo besedo. Ilc je vztrajal tudi pri objavi obsežne bibliografije, ki jo je sestavil Martin Grum in ki po urednikovem prepričanju v knjigo sodi, saj je bil Debeljak ponosen na svoj velikanski opus. Ilc je pohvalil še opremljevalko knjige Jasno Andrić in avtorja naslovne ilustracije Mateja Stupico, ki nista le vešča svojega posla, marveč tudi bereta - to pa baje nikakor ni samoumevno.
Naslov Tukaj, zate, zdaj je urednik našel v posvetilu, ki ga je Debeljak pripisal zbirki Tihotapci (2009). “Ko sem Erico v elektronski pošti vprašal, kakšen se ji zdi ta naslov, me je takoj poklicala in vprašala, ali sem bil po pogrebu že na Aleševem grobu. Odgovoril sem, da še ne, pa mi je povedala, da je to tudi epitaf na nagrobniku.” je dejal Ilc.
Upor površnosti
Njegov predhodnik v uredništvu Mladinske knjige Aleš Berger je prebral šopek duhovitih spominskih drobcev. S petnajst let mlajšim soimenjakom se je spoznal v začetku osemdesetih let, kot sourednik Pesniškega almanaha mladih (1982), v katerem je bil s poezijo iz prvenca Zamenjave, zamenjave zastopan tudi Debeljak. Še bolj sta se zbližala na uredništvu Nove revije. “Včasih se mi je zazdelo, da me poslušaš kot starejšega brata, a hitro zatem si mi kaj pojasnil kot vsevedni stric,” prijatelju v enem od zapisov pripoveduje Berger. Ki še hrani razglednice, kartoline, o čemer piše tudi v knjigi Povzetki (2016) - Debeljak mu je samo v zadnjem desetletju poslal kar 140 razglednic! Prijateljem in znancem jih je pisal obsesivno in pošiljal od vsepovsod, tako iz daljne tujine kakor s Katarine nad Ljubljano - naslovnikom v mestu spodaj. O tej strasti, s katero se je Debeljak po Bergerjevi oceni vztrajno upiral površnosti moderne dobe, bomo še letos brali v knjigi Saj grem samo mimo, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v uredništvu Nele Malečkar.
Ob izteku večera je besedo dobilo tudi občinstvo - Irena Urbič se je spomnila Debeljakovega dopisnega sodelovanja na Forumu Tomizza, dr. Vladka Tucovič pa tako druženja z njim na predstavitvi Vrelca, zbirke esejev Vlada Šava, kakor tudi koprskega množičnega branja po Debeljakovi smrti.
