Prave knjige v prave roke

LJUBLJANA > Na prireditvi, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, so v utemeljitvi Schwentnerjeve nagrade poudarili, da je Trubarjev antikvariat “ugledna slovenska kulturna ustanova”, dolgoletna vodja Stanka Golob pa je “njegovo poosebljenje, duša in srce”.

Stanka in Manca

S strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in obilico življenjske in delovne strasti človeka, ki mu je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic, je vse od leta 1970, ko se je zaposlila v takratni Cankarjevi založbi, še posebno pa od leta 1981, ko je prevzela vodenje, skrbela, da je Trubarjev antikvariat iz trgovinice s starimi tiski prerasel v pomembno zbirališče vseh, ki se profesionalno ukvarjajo s knjigo, in drugih ljubiteljev pisane besede, so zapisali v utemeljitvi. “Skozi njene roke je šlo nešteto knjig, zanimivih, lepih, uporabnih, tudi izjemno redkih in dragocenih. Marsikdaj jih je prav ona s svojim razsežnim in poglobljenim znanjem - in z umevanjem njihove duše - znala, kulturno in zgodovinsko, postaviti na pravo mesto, hkrati pa je poskrbela, da so prišle v prave roke.”

Čeprav se je leta 2010 upokojila, Stanka Golob ostaja neločljivo povezana tako s sodelavci kakor z zbiratelji, bibliofili ter drugimi ljubitelji starih knjig in pisane besede. Prejela je že več priznanj in nagrad, v zahvalnem govoru za Schwentnerjevo pa je predstavila poklic antikvarjev, ki se posvečajo duši, usodi in zgodovini knjig ter jih skušajo pripeljati nazaj domov - k bibliofilu, v knjižnico ali institucijo. Poudarila je, da je nagrada tudi priznanje antikvarni stroki, ki marsikatero knjigo reši pred pogubo ali pozabo.

V velikem intervjuju za naš časopis je pred tremi leti med drugim povedala: “Razveselim se vsakega, ki pride, zlasti če vem, da ga čaka knjiga. Od začetka sem bila malo ljubosumna, ker vseh knjig, ki sem jih prodala, nisem imela tudi jaz, a potem sem se navadila. Vsega pač ne morem imeti, sem si rekla. In sem začela uživati.”

Posebno priznanje sejma so podelili še Manci Košir, “neskončni navdihovalki branja, ki verjame, da so knjige fizični dokaz za to, da so ljudje sposobni neverjetnih stvari, da so vzgoja srca”. Kadar na svojih Čajankah v Konzorciju ali na prireditvah Berimo z Manco Košir na različnih koncih Slovenije predstavlja kako knjigo, je jasno, da bo ta postala uspešnica, so zapisali v utemeljitvi. Poleg tega že od nekdaj nesebično spodbuja mlade pisatelje, novinarje, založnike, gledališčnike, umetnike vseh vrst. Njena trmasta energija in njena ljubezen do znanja sta v času, v katerem kronično primanjkuje idej, še posebej dragoceni, so še poudarili.

Nemško središče

Slovenski knjižni sejem letos koraka vštric z našim neumrljivim literarnim junakom Martinom Krpanom, ki jaha na kobilici, v desnici drži mesarico, pod levico pa stiska knjigo in tako sporoča, da je ta še vedno najmočnejše orožje. Krpanu so se tako poklonili, ker letos praznujemo stoletnico prve slovenske slikanice, Levstikove povesti Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja.

Na sejmu se bodo zvrstili 303 dogodki, s katerimi želijo po besedah predsednika upravnega odbora sejma Zdravka Kafola aktivno sooblikovati bralne navade Slovencev. Države v fokusu so Avstrija, Nemčija in nemško govoreča Švica, obiskali pa nas bodo literati Wolf Biermann, Alex Scheffler, Tamara Bach, Gerhard Stiedl, Leander Steinkopf, Christopher Just, Katharina Winkler, Peter Stamm, Lukas Bäfruss ter slovenska književnika Maja Haderlap in Florjan Lipuš.

Sejem je vrata odprl včeraj, jutri in v soboto pa jih bodo zaprli šele ob 22. uri. Po knjigah bo mogoče listati in jih kupovati še v nedeljo. AG, STA