Pravi dragulj je izvirnost
Kar so nekoč za nakit pomenile drage kovine, diamanti in drugi dragi kamni, so danes raziskovanje, izvirnost in igrivost pri oblikovanju, je prepričana Isabella Bembo, kuratorka 3. mednarodnega bienala sodobnega nakita Filo Rosso - Rdeča nit. Včeraj je razstava po Miljah svoje drugo domovanje dobila v Izoli, v galeriji sodobnega nakita Taktil in v Manziolijevi palači.
IZOLA > Bienale sodobnega nakita FiloRosso je prvič zaživel leta 2008 v sodelovanju z miljsko občino in italijanskim združenjem sodobnega nakita. Isabella Bembo, razpeta med Italijo in Francijo, je navdušenka nad avtorskim nakitom, dostopnim širšemu krogu uporabnikov. A rada bi tudi podprla razvoj izobraževanja na področju oblikovanja nakita, zato si je zamislila bienale, na katerem bi kraljevale tkanine; od tod ime Rdeča nit.
Drevi ob 17. uri bosta v Manziolijevi palači na temo Sodobni nakit: od izdelave do nošnje spregovorili oblikovalka nakita in zlatarka Barbaro Uderzo ter zbirateljico nakita Nichko Marobin. V soboto, 12. aprila, pa bo na vrsti razprava Sodobni nakit: unikatno in modno. Gostili bodo profesorico in svetovalko za podobo osebnosti Leo Pisani, oblikovalko pri Zlatarni Celje Olgo Košica in Petro Bole, docentko in vodjo Katedre za produktno oblikovanje na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani.
“Zdelo se mi je, da bodo zlasti mladi lažje oblikovali s tkaninami kakor z dragimi materiali, ki niso dostopni vsem, zlasti ne srednjim oblikovalskim šolam.” Tako je s pomočjo spleta pred šestimi leti zagnala natečaj, na katerega so se odzvali tako dijaki srednjih šol oblikovanja in študentje kakor priznani oblikovalci z vseh koncev sveta.
“Velik izziv je bil oblikovalce spodbuditi, da bi ustvarjali nakit iz različnih tkanin. To zahteva veliko tehničnega znanja in izvirnosti, zlasti pa raziskovanja,” poudarja kuratorka, ki so jo mnogi ustvarjalci izjemno presenetili.
Razlikovanje med tako imenovano bižuterijo, nizkocenovnimi replikami, obrtniškimi izdelki in umetniškim nakitom je po njenem mnenju enostavno: “Avtorski nakit je predvsem neponovljiv, vsak kos je izvirnik, za njim pa je mnogo, mnogo raziskovanja in, kar je meni posebej pri srcu, igrivosti,” ugotavlja Isabella Bembo, ki omeni, da je imel nakit skozi zgodovino vedno simbolično vrednost in se je pravzaprav rodil sočasno s človekom: “Ne smemo pozabiti, da so nakit najprej nosili moški, bil je znak moči, rodbinske plemenitosti ... Samo pomislimo na krone! Šele kasneje so ga dovolili nositi tudi ženskam, a predvsem kot okras. Danes ga nosimo vsi, moški, ženske, otroci, ki imajo radi razne gumijaste zapestnice, in naši nonoti. Še tisti, ki ne verjamejo v poroke, si z ljubljeno osebo kaj izmenjajo, da o o verižicah, ki jih ob rojstvu kupujemo otrokom, pa čeprav jih ne bodo nikoli nosili, niti ne govorimo.”
Gostiteljici, oblikovalki in lastnici galerije TaktilRosanna Raljević Ceglar in Sandra Kocjančič, ki jima je prostore za razstavo v Manziolijevi palači odstopila tudi italijanska skupnost, želita z Bienalom nagovoriti širšo javnost: “Predstavljamo in širimo zavest o sodobnem avtorskem nakitu, in to počnemo z dialogom različnih generacij, različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Presežke oblikovalci nakita ustvarjamo šele takrat, ko hkrati vlagamo vase in drugega, se ocenjujemo, združujemo, širimo ideje in znanje, se družimo in uživamo v lepem. Sobivamo.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
