Prednovoletna bera zbirk Aleph in Lambda

LJUBLJANA> V zbirki Aleph sta izšli dve slikanici. Maček Tití Svetlane Makarovič je pisateljica v samozaložbi in z nekaj svojimi ilustracijami prvič izdala leta 1980, tokrat pa je prigode navihanega mačkona in posledice njegove navihanosti izvirno upodobil Zvonko Čoh. Slednji je na nedavni predstavitvi poudaril, da gre za izjemno delo, napisano v rimah, ki ga je z užitkom ilustriral. “To je en tistih mačkov, ki jim ima najbrž Svetlana Makarovič rada, ker je trmast, svojeglav, se ne prilagaja in dela vse po svoje,” je še dejal Čoh in podčrtal duhovitost pesnitve.

“Mačka Titíja je napisala potem, ko je že prevedla Picka in Packa, in natančni bralec bo morda lahko zasledil sorodnosti in navdih s to razliko, da zgodba tokrat nima moralke. Picko in Packo sta kaznovana, Svetlaninemu mačku pa se ne zgodi nič,” je pojasnil Brane Mozetič, urednik obeh zbirk in prevajalec. Tokrat je prevedel novo slikanico Laurenca SchimelaTak kot drugi in roman Rachida O. Očarani otrok, ki je izšel v zbirki Lambda. A če si posvojeni otrok v dvojezični poučni slikanici tudi pri nas vse bolj priljubljenega avtorja želi postati podoben svojemu bratcu, pa avtor Očaranega otroka Rachid O. pripoveduje o svojem otroštvu v muslimanskem Maroku, ki je vse prej kot običajno. Na eni strani gre za soočanje homoseksualnosti in islama, na drugi pa za doživljanje zgodnjih erotičnih izkušenj, ki pa jih avtor ne opisuje s stališča žrtve spolne zlorabe, temveč kot neobremenjeni soudeleženec.

Pri nas se je te dni mudil tudi škotski pesnik, pisatelj in prevajalec Christopher Whyte, avtor Gejevskega dekamerona, ki je prav tako izšel pri Lambdi. Za osnovo svojega romana so mu služile resnične zgodbe prijateljev in znancev, ki jih je uporabil z njihovim dovoljenjem, ter Boccacciev Dekameron. “Deset gejev se dobi na večerji v Edinburgu, kar izhaja iz resnične večerje, ki je bila zelo frustrantna priložnost. Deset gejev je sedelo za mizo v hiši bogatega odvetnika. Ker smo želeli natančno reproducirati nekakšne normalne rituale, je ves večer vladalo nekakšno vzdušje nenormalnosti,” pojasnjuje genezo zamisli, ki se le idejno opira na Boccaccia, saj si prisotni ne pripovedujejo zgodb, temveč so zgodbe navedene ena za drugo. Kot poudarja avtor, pa jih je mogoče brati tudi kot posamezne kratke zgodbe, saj je večina neodvisnih od ostale vsebine. “Pet let, preden sem napisal to knjigo, sem prebral Dekamerona v italijanščini, originalno različico. Nikoli mi ni uspelo priti do konca Božanske komedije, ker je predogmatična, preveč katoliška in toga. Nekateri se ne bodo strinjali, a v tem pogledu je Dekameron bolj uravnoteženo in v več pogledih imenitnejše delo. Z zelo določenim ethosom o seksualnosti, seksualnem užitku, o medkulturnosti, o Mediteranu in ethosom o pripovedovanju zgodb,” zatrjuje avtor romana, ki ga sestavljajo tako eksplicitno seksualne zgodbe kot lirične in romantične. Prevajalec Urban Belina, ki mu je pri delu z lekturo pomagal tudi pesnik in izkušen prevajalec Gašper Malej, je prepričan, da je izredno poučno: “Knjiga je precej primerna za seznanjanje ljudi s tem, kaj je homoseksualnost, kako geji pravzaprav živijo, funkcionirajo in se vklapljajo v družbo. Ne predstavlja jih kot izolirano skupnost, kar pa je pogosta lastnost gejevske literature. Knjiga je napisana v dostopnem jeziku in odpira gejevsko izkušnjo tudi nekomu, ki je ne pozna. Bila bi primerna tudi matere in očete, ki želijo razumeti, kaj se dogaja z otrokom potem, ko jim je ta razkril, da je gej.” MAJA PERTIČ GOMBAČ

Knjižne novosti Alepha in LambdeMaja Pertič Gombač