Predstava in maraton poezije Pet minut do miru

Kultura
, posodobljeno: 18. 11. 2026, 18:12

Da mir v svetu ne sme biti le želja, temveč skupna odgovornost vseh nas, dobro ve tudi dramski igralec, član koprskega gledališča Igor Štamulak, ki verjame, da k svetovnemu miru lahko doprinese vsakdo. Iz tega zavedanja je vznikla tudi njegova zamisel, ki je do danes prerasla v projekt Pet minut do miru, da se za mir v svetu lahko bori tudi s poezijo. Projektu, ki sta ga podprla Koroški radio in Mestna občina Slovenj Gradec, se pridružuje tudi Gledališče Koper s predstavo Indijc hoče u Bronx.

Igor Štamulak

Maraton poezije je igralec Igor Štamulak sklenil na odru slovengraškega kulturnega doma s Pavčkovo pesmijo Dober dan, življenje.

Foto: Koroški radio

V tem trenutku veliki oboroženi konflikti potekajo v kar osemnajstih državah sveta, zato se vaš projekt Pet minut do miru zdi samoumeven apel k svetovnemu miru. Pa vendar - kaj vas je v nekem trenutku nagovorilo, da ste se odločili za mir storiti več, kot nas je zanj pripravljena storiti večina?

“Pred dvema letoma sem se pripravljal na snemanje koprodukcijskega filma Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi (La bolla delle acque matte) in se zato za mesec dni osamil; medijev nisem spremljal, dogajanju v svetu nisem sledil. Ko sem po dobrem mesecu znova prižgal televizijski sprejemnik in se soočil z dogajanjem na svetovnih kriznih žariščih, sem sklenil, da moram - v nasprotju z večino, ki je prepričana, da se prav veliko ne da storiti - ukrepati tudi kot posameznik. Verjamem namreč, da moramo za minimalen učinek storiti še veliko! Ker sem rojen v mestu, ki mu je Organizacija združenih narodov leta 1989 podelila naziv glasnik miru, sem slovenjgraškemu županu Tilnu Kuglerju predlagal, da bi mesto, ki se ponaša s takšnim nazivom, lahko več in bolje prispevalo k svetovnemu miru. Predlagal sem mu maraton poezije, ki bi se sklenil z gostovanjem koprskega gledališča s predstavo Indijc hoče u Bronx; ta namreč ta odpira vprašanja rasizma, ksenofobije, nasilja in medkulturnega nerazumevanja. Predlog je sprejel in mi zaupal organizacijo dogodka.”

Četudi na simbolni ravni - kako naj bi poezija doprinesla k svetovnemu miru?

“Poezija povezuje besedo, ritem, zvok, podobo in čustva ter poslušalca pogosto spodbudi k lastnemu razmišljanju in doživljanju. Zato lahko preseže zgolj pripovedovanje in postane zelo zgoščena oblika umetniškega izražanja. Ker je maraton poezije Pet minut do miru potekal na valovih Koroškega radia, ki ga v tistem delu Slovenije posluša veliko ljudi, verjamem, da je tudi poeziji, ki slavi prijateljstvo, ljubezen in mir v svetu prisluhnilo veliko poslušalcev. Verjamem, da so prav s to poezijo ozavestili, da v svetu divjajo vojne, pred katerimi si včasih radi zatisnemo oči.”

Je res, da ste v okviru projekta Pet minut do miru prvo branje poezije pripravili že aprila?

“Drži. Ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila sem v sodelovanju z dijaki slovenjgraške gimnazije v središču mesta organiziral branje poezije. Odziv me je zelo zelo presenetil, saj je pesmim v petek opoldne na prostem prisluhnilo približno petsto ljudi, nekateri med njimi pa so se celo pridružili recitatorjem. To pomeni, da ljudem resnično ni vseeno, kaj se dogaja v svetu! Večina prisotnih je podprla takšna javna branja poezije in bila prepričana, da je s takšnimi manifestacijami treba nadaljevati. Če se s časovne distance danes ozrem na dogodek, vedno pomislim, da je bil ta le nekakšna 'štih proba' za poznejši radijski maraton poezije.”

“V gledališču delam že dvajset let, igralci se med seboj dobro poznamo, zato so se vsi, ki sem jih povabil k sodelovanju, odzvali pozitivno in nihče ni niti za trenutek omahoval. Tudi zato, ker so, kot mi je potrdila večina njih, že sami razmišljali, kaj lahko storijo, da bi se naš svet vrnil v svoje tečaje.”

Igor Štamulak

igralec

Maraton poezije je potekal dva dneva, od jutranjih ur 22. oktobra do večernih ur naslednjega dne. Ker je bila organizacija maratona v celoti v vaših rokah, sprašujem, ali tudi vi stojite za izborom 42 pesmi, ki smo jim lahko prisluhnili na Koroškem radiu?

“Pesmi je izbrala Dragica Ropič, direktorica slovenjgraške Knjižnice Ksaverja Meška, in bila pri izboru še posebej pozorna na to, da ta onemogoča opredeljevanje za levo ali desno politično opcijo, ne kliče 'na okope', temveč se postavlja na stran slehernika, torej tistih, ki na kriznih, vojnih žariščih najbolj trpijo.”

K branju pesmi na Koroškem radiu ste poleg članov igralskega ansambla Gledališča Koper povabili tudi igralce iz drugih slovenskih gledališč. Kakšen je bil odziv?

“V gledališču delam že dvajset let, igralci se med seboj dobro poznamo, zato so se vsi, ki sem jih povabil k sodelovanju, odzvali pozitivno in nihče ni niti za trenutek omahoval. Tudi zato, ker so, kot mi je potrdila večina njih, že sami razmišljali, kaj lahko storijo, da bi se naš svet vrnil v svoje tečaje. Vsi, ki so sodelovali, so svoje delo opravili prostovoljno in zanj niso prejeli plačila.”

Koliko igralcev je interpretiralo pesmi?

“Štiriindvajset igralcev, poleg koprskih še tržaški in novogoriški. Nabor igralcev, pripravljenih na sodelovanje, je seveda precej večji. Ker se projekt končuje šele čez leto dni, nameravam k sodelovanju povabiti igralce iz kranjskega gledališča in Ljubljane, pozneje tudi iz Maribora.”

Kako je potekal maraton?

“Polna dva dneva je Koroški radio pet minut programa pred vsako polno uro namenil branju poezije, maraton pa sta sklenila gostovanje koprskega gledališča na odru slovenjgraškega Kulturnega doma in po koncu predstave še moja interpretacija Pavčkove pesmi Dober dan, življenje. Ker živimo v svetu oglasov, v katerem tudi mir potrebuje nekaj reklame, sem sprva načrtoval, da bi maraton uradno odprla Horovitzova enodejanka Indijc hoče u Bronx v režiji Renate Vidič, vendar smo se pozneje z uredništvom Koroškega radia in predstavniki občine dogovorili, da ga predstava konča. Tudi Pavčkova pesem ni bila naključno izbrana za njegovo zaprtje, saj sem ga prav s to hvalnico življenju tudi odprl.”

Indijec Indijc hoče v Bronx Gledališče Koper

Prizor iz predstave Indijc hoče u Bronx, s katero se Gledališče Koper pridružuje projektu Pet minut do miru.

Foto: Jaka Varmuž

Vrniva se k mestu glasniku miru. Po svetu lahko naštejemo več kot osemdeset mest, ki se ponašajo s tem nazivom; ste razmišljali, da bi podoben projekt izpeljali tudi na radijskih postajah teh mest?

“Prihodnji mesec se v ciprskem Morfuju na rednem letnem srečanju sestanejo predstavniki mest glasnikov miru, na katerem bodo Slovenjgradčani predstavili projekt Pet minut do miru in med drugim razpravljali o tem, da projekt izpeljemo tudi v drugih mestih glasnikih miru. V tem trenutku potekajo pogovori s Sarajevom, kjer naj bi projekt najprej izpeljali; to pomeni, da bi štiriindvajset pesmi, ki smo jih izbrali za slovenjgraški maraton, prevedli v bosanščino, na radiu pa bi jih interpretirali igralci tamkajšnjih gledališč. Po koncu maratona bi Gledališče Koper odigralo še predstavo Indijc hoče u Bronx.”

Pred pogovorom ste mi povedali, da naj bi se projekt končal 23. oktobra prihodnje leto z mirovnim shodom. Lahko poveste kaj več o tem?

“V tednu Organizacije združenih narodov naj bi Slovenj Gradec pripravil mirovni shod, na katerem naj bi se zbrali vsi igralci, ki so sodelovali pri projektu Pet minut do miru. Kako bi potekal shod, še nismo dorekli, želimo pa si, da bi Mestna občina Slovenj Gradec povabila vse sodelujoče umetnike, ki bi poslušalcem v živo prebirali poezijo.”

Upate, da bo branje poezije do takrat postalo dovolj zanimivo tudi za nacionalni radio, Radio Slovenija?

“Želja po predvajanju maratona poezije na nacionalnem radiu je seveda velika, čeprav za velik dosežek štejem že to, da je projekt pod svoje okrilje sprejela komercialna radijska postaja, pa tudi to, da je bil projekt med poslušalci tako dobro sprejet.” •