Prepričljivo spoštujejo korenine
Po šest pevsko godčevskih in folklornih skupin je v soboto in nedeljo v Bovcu in Spodnji Idriji popeljalo med nekdanje običaje in ljudsko ustvarjanje. Prepričali so polni dvorani občinstva.
BOVEC, SPODNJA IDRIJA> Kar polovica, šest pevsko godčevskih in folklornih skupin iz Bovca in Tolmina, ki so minuli vikend obogatile letošnje folklorno popotovanje po severni Primorski, je potrdilo, da ima poustvarjanje nekdanje ljudske kulture, korenine najbolj razraščene v Posočju. Prvotnemu organizatorju popotovanja - območnemu javnemu skladu za kulturne dejavnosti Tolmin -, se je pri njegovi organizaciji tokrat pridružil še idrijski.
Od “pržuna” do “šagre”
Plesov, glasbe, igre , pesmi in z njimi sklenjenih predstav nekdanjih običajev, je bilo v izobilju za oba odra. Občinstva, ki je napolnila dvorani in gromkih aplavzov za spoštljivo ohranjanje korenin, tudi.
Aplavzi so bili namenjeni vsem: novinki popotovanja, folklorni skupini Abraham s spletom gorenjskih plesov (vodja Franka Lampe, avtorica odrske postavitve Vida Žlogar) iz Zadloga na črnovrški planoti, po stažu najmlajši, a že znanki popotovanja s Kala nad Kanalom z venčkom primorskih plesov (vodja Marko Prapertnik) do tistih najbolj izkušenih in daleč naokrog slovečih.
To so tolminska folklorna skupina Razor (Boris Laharnar), novogoriški Gartrož (Marija Kapušin), Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše (Lucijan Pirih) in BC iz Bovca (Jure Kravanja). Z njimi so oživele šege Kalamona, zapiranja tatov grozdja v zapor (pržun), snubljenja deklet z lectovim srcem in šagra na Črnem vrhu ob plesih iz Benečije. Dodelano do zadnje podrobnosti - z godci, pevci, gledališčniki, plesalci, celokupno kostumsko podobo, z mogočno simbiozo znanj in veščin skratka. Za občinstvo zelo prepričljivo. Etnologinja dr. Rebeka Kunej pa bo s svojo strokovno oceno bržčas pripomogla k še kakšni dodelavi ali uskladitvi nekdanjih plesov in sodobnih odrskih predstavljanj.
Po stari navadi tudi s pesmijo
Po stari navadi je ena od pesmi, ki so jo zapele Kanomeljske punce (vodja Mira Bončina), ena od šestih godčevsko pevskih skupin na popotovanju. S svojih kos, grabelj, volovske vprege in podobnih inštrumentov so izvabljajle glasbo za veselje in smeh in po stari navadi pravzaprav tudi vse ostale skupine. Tolminski Rezjanab sasiedi (Boštjan Podgornik) s preigravanjem starih viž na prav takih instrumentih. Ubrane tolminske Korenine (Majda Luznik), Buške čeče (Ana Mlekuž), Nediški puobi (Giuseppe Chiabudini) in Domači pevci iz Lokovca (Nace Povšič) pa z glasovi iz bogate zakladnice ljudskih napevov iz svojih krajev.
SAŠA DRAGOŠ
