“Preprosto, lepa je”

Štiriindvajsetletni Bor Zuljan se kot kitarist in lutnjist loteva različnih glasbenih zvrsti in projektov ter išče sintezo med sodobno, staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazzom ter improvizacijo. Sodeloval je že pri številnih krstnih izvedbah in se tudi sam ukvarja s kompozicijo ter raziskovanjem zvoka, iskanje povezave med zvokom, sliko in besedo pa ga je pripeljalo do sodelovanja v raznih multimedijskih projektih in spodbudilo k ustvarjanju filmske glasbe. Ustanavlja svojo glasbeno založbo in agencijo Flos Records. Kot solist in član različnih zasedb mednarodno koncertira in vodi predavanja na različnih evropskih festivalih. Pred nedavnim je kot solist nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije.

Po Srednji glasbeni šoli v Ljubljani iz jazza in klasike je študij nadaljeval pri Aniellu Desideriu v Koblenzu, v Nemčiji, trenutno pa končuje magisterij iz kitare in lutnje na Visoki šoli za glasbo v Ženevi v razredih Dušana Bogdanovića in Jonathana Rubina. Kot Bogdanovićev asistent na ženevskem konservatoriju bo naslednje leto začel raziskovalni projekt na temo improvizacije renesančne fantazije, s katerim se vpisuje tudi na doktorat na belgijskem inštitutu Orpheus Instituut.”

> V zadnjem času vas stara glasba zaposluje bolj kot sodobna?

“Stara glasba me zanima že kar nekaj časa, le da pri nas ni bilo veliko možnosti za študij. V Ženevi sem to možnost dobil, začel sem in zadeva me je res potegnila.”

> Zakaj prav Ženeva?

“Do Ženeve je bila dolga pot. Želel sem si namreč študirati pri Dušanu Bogdanoviću, ki je poučeval v San Franciscu. Seveda sem se pripravljal na to, da bom študiral v San Franciscu. V zadnjem trenutku pa se je Bogdanović odločil, da pride poučevat v Ženevo, kjer ga je čakalo profesorsko mesto. Tako sem pristal v Ženevi tudi jaz.”

> Zakaj prav Bogdanović?

“Res da je zelo eklektičen, saj se ukvarja z jazzom, improvizacijo, sodobno glasbo, veliko je raziskoval tudi staro glasbo in kontrapunkt, a prav sinteza vseh teh stvari me je pri njem najbolj privlačila.”

> Se boste v Ženevi specializirali prav za staro glasbo?

“Da, zanima me vse bolj in bolj. Pravzaprav se je šele zdaj zares resno lotevam. Doslej sem kombiniral sodobno, klasično in staro glasbo.”

> Kaj vas pri stari glasbi privlači?

“Preprosto, lepa je.”

>Obstajajo različne definicije stare glasbe.Kako jo opredeljujeta na konservatoriju?

“V Ženevi imamo oddelke za srednjeveško in renesančno ter baročno glasbo, nekaj je tudi historične izvedbe glasbe iz obdobja klasicizma, v glavnem pa je poudarek na historični izvedbi srednjeveške, renesančne in baročne glasbe.”

> In katere inštrumente bomo slišali na šestih festivalskih koncertih?

“Kar nekaj različnih in nenavadnih inštrumentov bomo slišali, tudi takih, ki jih danes skorajda ne poznamo več. Poleg lutnje, ki je med bolj znanimi, in morda različnih flavt bomo slišali tudi violo da gambo, girondo, različne vihuele, različna godala, na goriškem gradu bo mogoče doživeti obnovljene gotske orgle. Tam bo na ogled tudi razstava starih inštrumentov, kjer hranijo več kot sto primerkov.”

> Kaj pa sam program koncertov, kaj vse bomo slišali?

“Festival je odprl Dramsam Ensemble iz sosednje Gorice, ki poleg glasbe vključujejo tudi ples iz 15. stoletja. Nocoj jim bo sledila zelo znana skupina, italijansko-švicarki Ensemble Lucidarium, ki se ukvarja z židovsko glasbo renesančnega obdobja, nastopili bodo v braniški cerkvi sv. Urha; na goriškem gradu bo nastopil ansambel Dvigrad s partnerskega festivala iz Istre, igrali pa bodo glasbo hrvaških frančiškanov iz obdobja zgodnjega baroka.”

> In potem pride zvezda festivala?

“Da, potem pride Xavier Diaz Latorre, zelo znan kitarist, lahko bi rekli tudi, da je zvezda, igra z znanim Jordijem Savalom. Kot solist se bo predstavil na vihueli in na baročni kitari. Igral bo fantazije in plese iz 16. in 17. stoletja. V taborski cerkvi pod gradom Rihemberk mu bo sledil trio La pace, skoraj slovenski trio, saj ga sestavljata dve Slovenki, Kaja Kapus in domačinka Mojca Gal, in Italijanka. Igrale bodo italijanski barok.”

> Konec pa bo švicarski, kajne?

“Zaključni koncert pripravljamo v naši skupini, skupini ženevskega konservatorija, ki se imenuje Fata la Parte. Igrali bomo skladbe španske renesanse španskega skladatelja in poeta Juana del Encina.”

>Vaša skupina s konservatorija ostaja kot rezidenčna skupina na Pedrovem še teden dni. Kaj imate v načrtu?

“Snemanje zgoščenke.”

KLAVDIJA FIGELJ