Umetnost nam pomaga prenašati ta svet

LJUBLJANA > Tri leta zapored je Vinko Möderndorfer v odmevnih govorih na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma tako ljudstvu kakor politikom v prvi vrsti izstavil račun, ostra in kritična je bila tudi njegova naslednica Ira Ratej, sedanji predsednik odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič pa je v nagovoru poudaril “energijo konstruktivnosti”, s katero se umetnost vselej odzove na “preizkušnje in krize”, tudi hujše od sedanjih kovidnih, medosebnih, političnih in moralnih. Umetniki so od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko,” je dejal. Odpravljajo se v neznano ter ga “pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo človeško izkustvo in utirajo pot iz običajnega v bistveno”. Umetnost po njegovem prepričanju “ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem”, njena naloga je “prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati, da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljujočo in katarzično navzočnostjo”.

V upravnem odboru Prešernovega sklada v sedanji sestavi so si bili že na začetku mandata enotni, da mora biti Prešernov dan praznik, ki naj počasti opuse in dela, ki bodo okrepila in pomladila kanon slovenske kulture, je še pojasnil Muhovič in predlagal, da “iz tekmovalnega in prepirljivega modusa, ki ima do neke mere mesto v fazi izbiranja, preidemo v prešeren tonovski način”, ustrezen prazniku.

V zahvali je muzikolog, dirigent, zborovodja in duhovnik Mirko Cuderman zapisal, da v Prešernovi nagradi za življenjsko delo vidi najvišje priznanje slovenskemu zborovskemu petju oziroma vsem neznanim pevkam in pevcem, zborovodjem in korepetitorjem, ki se trudijo za njegovo ohranjanje in rast. V Cudermanovem imenu je nagrado prevzel ustanovni član društva Consortium musicum Janez Kranjc. Stoječe ovacije je požel dr. Kajetan Gantar, klasični filolog in prevajalec z “umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo”. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež, v imenu dramske igralke Jette Ostan Vejrup pa jo je prevzel Boris Ostan.

V središču umetniškega programa, naslovljenega Up sreče v prsih hrani, je bil Prešernov Krst pri Savici v režiji Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper. Njena ekipa je pripravila tudi videoportrete nagrajencev, program je povezovala Karin Sabadin, Prešernovo Zdravljico pa sta interpretirala igralska kolega in tržaška rojaka Patrizia Jurinčič Finžgar in Vladimir Jurc. Tokrat smo z odra kar trikrat slišali verz “edinost, sreča, sprava”.