Prevajanje omogoča spoznavanje drugih kultur
V Škocjanu na Krasu v teh dneh poteka 9. mednarodna pesniško-prevajalska delavnica Zlati čoln 2011. Enajst udeležencev iz šestih držav je svoje delo v četrtek zvečer predstavilo v cerkvi svetega Kancijana v Škocjanu.
ŠKOCJAN>“Sicer ne vem zakaj, a tu lahko ustvarjam sproščeno, odpirajo se miselni kanali, ki s svojo enkratnostjo in bogastvom besednih odtenkov pogostokrat presenetijo celo mene samega,” je prevladujoče mnenje udeležencev pesniško-prevajalske delavnica Zlati čoln, ki v Škocjanu, tik ob impresivnem ponoru reke Reke v Škocjanske jame, poteka že devetič.
Letos so se tem pozitivnim silam prepustili povabljenci iz šestih držav: Jana Šnytová iz Češke, Esa Hirvonen iz Finske, Amir Talić iz BiH, Isabella Panfido iz Italije, Catherine MacCarthy iz Irske, Alja Adam, Tatjana Jamnik, Marjan Strojan, Špela Sevšek Šramel in Slavo Šerc iz Slovenije, ki na Krasu miselno ustvarjajo od 28. avgusta do 4. septembra.
Tudi letos vodi delavnico Iztok Osojnik. “Delavnica, ki je z eminentnimi udeleženci in uspešnim delom postala znana po vsem svetu, je tudi letos posvečena ohranjanju živih osebnih prevajalskih stikov na območju zahodnoevropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnem uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem,” je delavnice predstavil Osojnik. Sam naj bi izid pesniške zbirke, ki mu jo pravkar prevajajo finski udeleženci, dočakal do konec leta, s čimer bi število prevodov svojih pesmi v tuje jezike zaokrožil na trideset jezikov.
Vsakoletni gosti so tudi literarni prevajalci iz Italije. Letos je na delavnice prišla Isabella Panfido iz Benetk. Kot svobodna pisateljica in novinarka prevaja zlasti poezijo iz ruščine (diplomirala je iz ruskega jezika in književnosti) in angleščine, izziv pa ji pomenijo tudi narečni pesniki iz Benečije.
“Prek angleških prevodov bom ob pomoči nekaterih prevajalcev v italijanščino prevajala iz slovenščine, finščine in irščine. Tak način dela koristi tudi meni, saj tako osebno spoznavam druge kulture in različne načine ustvarjanja ter odkrivam pomenske različice izvornih del. Ker se različni narodi še vedno ne poznamo dovolj - jezikovna kultura je med bolj spregledanimi - bi bilo zaželeno, da čim prej nadoknadimo zamujeno,“ je povedala Panfidova, ki piše tudi za italijanske umetnostne in literarne revije.
Na vprašanje, koliko je Srečko Kosovel znan v Italiji, je odgovorila, da le fragmentarno. “Sama sem ga že spoznala kot literarnega genija, tako da nas v prihodnosti še čaka obsežnejša predstavitev njegovega opusa tudi v italijanščini,“ je ob njenem siceršnjem angažiranju za boljše poznavanje sosedov dodala z nekaj obžalovanja v glasu.
Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA naj bi v kratkem sledila prva monografija o njem v poljskem jeziku.
“Letos je v maju v petih južnopoljskih mestih potekal 2. festival slovenske kulture Zlati čoln, ki sta ga organizirali Literarno društvo IA in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove. Očitno je, da se na Krasu začeti stiki uspešno širijo po svetu in nadejamo se, da bo delo na prevajanju Kosovela, začeto v Škocjanu, zaključeno in predstavljeno že konec leta,“ je povedala Tatjana Jamnik, ki se preživlja tudi s prevajanjem češke in poljske literature.
Letošnji gost iz Bosna in Hercegovina je Amir Talić. Sam prevaja tudi iz slovenščine, medtem ko so bila njegova dela prevedena v vsaj deset drugih jezikov. Kot novinarja so ga med vojno v BiH obsodili vohunjenja, zato je bil 13 mesecev zaprt v srbskih zaporih.
“Poleg nemškega Pena se je za mojo osvoboditev najbolj angažiral slovenski Pen (Jaša Zlobec in Boris Novak), pomagali so tudi moji družini, za kar sem jim še danes neizmerno hvaležen. Ker menim, da je poznavanje kulture sosedov eden boljših načinov za preprečevanje spopadov med njimi, je prevajalsko delo toliko bolj potrebno tudi v teh nemirnih časih, ko se vsi čedalje bolj zapiramo v svoje nacionalne kroge,“ je menil Talić.BOGDAN MACAROL
