Preveč izobilja za site
V nedeljo so v koprski Taverni izjemen predpraznični koncertni program sklenili Gal Gjurin s sestro Severo, pevcem Hamom in številno zasedbo, ki je sicer skromnemu številu zagretih poslušalcev postregla z nepozabnim glasbenim dogodkom.
KOPER> Ni treba biti ravno jasnovidec, da bi odkrili vzrok za slab obisk vseh štirih - čeprav izvrstnih - koncertnih dogodkov. Med slabo obiskanimi nastopi Guštija, Vesne Zornik, Adamov in Gala Gjurina so bili največjega obiska v zadnjem tednu preteklega leta deležni Adami z Eskobarsi in Su-Shine.
Nezadostna promocija, nizke temperature in za delovnike nekoliko prepozni začetki nastopov glavnih zvezd, pa tudi vsesplošna ignoranca (našteti niso ravno pogosti gostje komercialnih televizijskih in radijskih oddaj) in nepoznavanje kakovostne domače produkcije so namreč naredili svoje.
Za Gala Gjurina in Severo Gjurin, ki ju najbolj poznamo po že zimzeleni skladbi Kadar sva sama, pa morda tudi ni bilo nepomembno, da je bilo samo dan pred tem odprtje semedelske promenade z razkošnim ognjemetom, ki je povsem zadostilo prazničnemu ljudskemu okusu.
Za Severo Gjurin, enega izmed najprepoznavnejših domačih glasov, pa je bila morda usodna tudi obširna, a žal napačna najava koncerta v brezplačniku, saj je bil napovedan v šotoru pri stadionu za 25. december. Kdor je nasedel, je tedaj namesto Severe na odru ugledal Severino. Pevki pa razen podobnosti v imenih in prikupnih obrazov nimata kdove koliko skupnega.
A proč z očitki, dejstvo je le, da so mnogi v minulih dneh zamudili priložnost slišati nekaj naizvirnejših in najkakovostnejših domačih zasedb. In to brezplačno.
Gal Gjurin je, denimo, s svojo zasedbo v nedeljo v Taverni pokazal vse, kar se od dobre glasbene predstave pričakuje. Odlične aranžmaje, izvrstna besedila (ne prezrimo, da je prav Gjurin eden izmed najbolj zagrizenih borcev za kakovostno slovensko besedo v domači glasbi, tudi kot idejni vodja lanskega glasbenega kongresa), uveljavljene avtorske popevke (ob že omenjeni Ledena, Kaj vse bi dal, Dva, ki ležita, Črni konji s Hamom …), prepričljivo izvedbo, strast, komunikacijo z občinstvom in zajetno mero izvirnosti priredb, ki so na novo odele že znane popevke in prijetno presenetile.
V dodatku je kantavtor za sodelovanje zaprosil občinstvo, ki je na prepišnem prizorišču štelo morda kakih 150 premraženih duš, od katerih so se vsaj štiri, preverjeno, samo za ta koncert v Koper pripeljale z Jesenic.
Ob avtorski skladbi, ki naj bi bila po njegovih besedah v tanzanščini in naj “bi jo osamljeni lovec na antilope pel svoji ženi med kuhanjem “, je občinstvo v slogu taborniške O - ailla, riki-tiki-tumba ponavljalo melodičen narek izmišljenih besed in se prepustilo zanesenemu prepevanju. To je doseglo vrhunec ob skoraj izštekanem potrkavanju različnih priložnostnih tolkal in komaj zaznavnem prehodu v sprva skorajda nerazpoznavno Galovo uspešnico Poglej ven, dežuje.
Škoda, res škoda, da je bila glasbene čarovnije v minulih dneh v Taverni deležna le peščica najpogumnejših in morebiti tudi najstrastnejših ljubiteljev žive glasbe. Morda pa je tako prav. Čarovnije so vedno dostopne le peščici in nikoli, zares nikoli jih ne oznanja ognjemet.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
