Prezrti del zgodovine Slovencev

KRIŽ PRI TRSTU> Film Mreže spomina je ekipa TV Slovenija snemala spomladi leta 2011, arhivski posnetki pa so nastajali od leta 1995 naprej. “Za nas, tu živeče, in za ves slovenski narod, je ta film izjemno pomemben, saj smo z njim ujeli spomine še zadnjih profesionalnih slovenskih ribičev, ki so bili kot zadnja generacija - od Trsta do izliva reke Timave - več kot tisočletje dolgo glavni ribiški akter na morju, ki ga zato lahko upravičeno imenujemo naše,” je številne domačine v kulturnem domu Alberta Sirka nagovoril Franko Košuta, predsednik nastajajočega kriškega Ribiškega muzeja Tržaškega primorja.

Filmska zgodba o izvorno slovenskem morju, kjer je bilo še leta 1911 več kot 400 aktivnih ribičev z več kot 160 plovili, je nastala po zamisli scenarista in režiserja Jadrana Sterleta. “Kot Kraševec - Kras se tu namreč stika neposredno z morjem - in kot sin pomorščaka se s tem delom poklanjam tej naši edini obmorski kulturni dediščini, ki je žal skoraj utonila v pozabo,” je povedal Sterle in napovedal, da bo polurni film na sporedu nacionalne televizije februarja.

Leta 2006 je TV Slovenija predvajala film Korenine slovenskega morja, zato z Mrežami spomina nadaljuje s svojim poslanstvom beleženja nacionalne kulture ne glede na meje. To bo nadaljevala, je napovedal generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, ki se je tudi udeležil dogodka. “Izziv so mi še zgodbe o ribiških ženah, ki so bile v senci svojih mož, o slavnih potapljačih iz Kontovela, o samosvoji arhitekturi ribiških hiš,” je še neobdelano slovensko ribiško dediščino odzstrl Sterle.

Med snemanjem filma je akademska slikarka Ana Kravanja iz Divače naredila tudi portrete nekaterih od ribičev, njihovih žena in naslednikov. Obiskovala jih je na njihovih domovih in jih portretirala v klasičnem slogu, s tušem ali pasteli na papir. “Močna izkušnja je bila spoznati tukajšnje Slovence, imeti vpogled v njihovo težko življenje in biti toplo sprejet. Bogatejša sem za šest zgodb, šest življenj,” je povedala Kravanja, ki je na svoj način zamrznila delček ustvarjalcev narodove zgodovine.BOGDAN MACAROL