Pri Beletrini sami klasiki: Boris Cavazza, Franz Kafka in Robert Walser
Močne knjige močnih ljudi, bi lahko povzeli nov sveženj novosti Študentske založbe. V zbirki Beletrina so izšli biografski roman o Borisu Cavazzi, predzadnja v nizu enajstih knjig izbranega dela Franza Kafke, roman švicarskega klasika Roberta Walserja Jakob von Gunten in jubileju založbe posvečena Beletrinina spominka.
LJUBLJANA > Najboljše dosedanje knjižno delo novinarke Vesne Milek, zgodba, v kateri so tesno prepletene biografske in domišljijske prvine, knjiga, ki zabode želo v naše srce. Tako je urednik Aleš Šteger na včerajšnji predstavitvi označil biografski roman Cavazza, ki bralca pospremi skozi skoraj 73 let vznemirljivega življenja še zmeraj krepkega igralca Borisa Cavazze. “Takšne mašine še nisem srečala! Celo njegov sin Sebastjan pravi, da je Boris traktor,” pripoveduje Vesna Milek, ki se je s portretirancem sestajala več let, ga zavoljo njegove zasedenosti včasih morala čakati tudi po več mesecev. “Njegovi znanci so mi svetovali, naj ga malo opijem, češ da se mu bo jezik malo bolj razvezal. Ni šlo! Niti enega kozarca vina nisva izpraznila. Bile so samo kavice, jutranje in dopoldanske, tu in tam še kosilo.”
Pa se je vseeno obneslo. “Kar je nastalo, je nekaj čudno močnega, o čemer težko govorim,” pravi novinarka. “Tudi Boris je po branju prve različice imel solzne oči in mi rekel: jebenti, kaj si pa ti naredila, kako nama je to uspelo?!”
Takisto uspešna zgodba Študentske založbe je tudi niz enajstih knjig izbranega dela modernega klasika Franza Kafke (1883-1924). Kakor poprejšnja leposlovna dela je tudi predzadnjo knjigo fragmentov iz zvezkov in z lističev poslovenil Štefan Vevar, ki poudarja, da Kafko težko beremo zlasti zaradi mita o njegovi težavnosti. Po njegovi oceni so Kafkove misli glede na njihovo globino napisane celo lahkotno. “Mogoče se celo bojimo, da nam bo razkril kaj o nas, česar nočemo poznati,” še dodaja prevajalec.
Ljubitelje Kafkovega dela je včeraj razveselila novica, da bo Študentska založba pisatelju februarja namenila velik mednarodni simpozij v okviru festivala Fabula, spomladi pa bo izšla še zadnja knjiga izbranega dela, dnevniški zapisi iz zadnjih let njegovega življenja v prevodu Toma Virka.
Kafka je mnogo bral, in med romani, ki so ga navdušili, je tudi Jakob von Gunten švicarskega pisatelja in dramatika Roberta Walserja (1878-1956), ki je poslej na voljo tudi v slovenskem prevodu Mojce Kranjc. Zgodbo, napisano v obliki nedatiranih dnevniških zapiskov potomca “dobre družine”, pogosto označujejo za parodijo klasičnega nemškega razvojnega romana, odlikujejo pa jo okleščen jezik, duhovitost in bistroumna opazke o človekovi naravi in urbani kulturi živahnega Berlina pred prvo svetovno vojno.
Na včerajšnjem srečanju z novinarji je pisatelj in pesnik Dušan Šarotar predstavil še jubilejno knjižico Beletrinina spominka, tristoto v zbirki Beletrina in posvečeno petnajstletnici založbe. V njej so zbrani spominski drobci soustvarjalcev kratke, a bogate knjižne zgodovine.
ANDRAŽ GOMBAČ
