Približuje se 300. obletnica punta
Tolminski muzej iz leta v leto uspešneje opravlja svoje poslanstvo. Število obiskovalcev se je od njegove osamosvojitve izpod Goriškega muzeja leta 2000 povečalo s takratnih 2000 na letošnjih 12.000. So sredi priprav na dogodke ob 300. obletnici tolminskega punta. V tem okviru so izdelali maketo gradu na Kozlovem robu.
TOLMIN > V okviru dneva odprtih vrat slovenskih muzejev so v Tolminskem muzeju izdali vodnik po stalni razstavi v slovenskem in angleškem jeziku. V njem poleg stalne zbirke predstavljajo tudi umetniško zbirko in pedagoški program. O razstavi pripoveduje tudi nov DVD.
Pred kratkim je izšla zgibanka o spominski sobi zgodovinarja Simona Rutarja na Vrsnem, v kateri so slovensko besedilo prevedli v angleščino. Novo zgibanko o železnodobni hiši na Mostu na Soči so tako natisnili v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku.
“Z izdajo vodnika smo počakali, dokler nismo stalni razstavi dodali še predstavitev kobariškega svetišča,” pojasnjuje direktorica Damjana Fortunat Černilogar. Kot pravi, so z vse večjim obiskom zadovoljni, ciljajo pa še više: “Povečali smo obisk šolskih skupin iz vse Slovenije, delali bomo na tem, da bi pritegnili več odraslih, tudi organizirane izletniške skupine.“
Vodnik na 68 straneh prinaša izčrpen opis stalne razstave, ki je nastajala več let. Po delni obnovi Coroninijeve graščine, v kateri muzej domuje od zametkov pred 60 leti, je Goriški muzej leta 1995 odprl odmevno arheološko, etnološko in umetnostno zgodovinsko razstavo.
Po potresu leta 1998 so graščino temeljito obnovili in polepšali. Ko se je muzej osamosvojil, je mlada ekipa s Černilogarjevo na čelu, ob strani so ji stali kustosi Karla Kofol, Miha Mlinar in Marko Grego, še bolj zagrizla v izziv. “Zavedali smo se, da zgornje Posočje težko čaka na odprtje stalnih zbirk, ki bi ponudile vpogled v tisočletja burne zgodovine ob zahodnem robu slovenstva. Ljudje ob zahodni meji so zaradi bridkih izkušenj v preteklosti ponosni na svojo identiteto in prav to je prispevalo k ohranitvi bogate dediščine,“ je okoliščine za kakovostno razstavo in velik zagon pri delu razkrila Černilogarjeva.
V muzeju letno organizirajo najmanj dvanajst predstavitev knjig, razstav, predavanj. Bogata je tudi založniška bera.
Stalno razstavo Naplavine obsoške zgodovine so leta 2003 uredili na 1500 metrih muzejskih površin. Od takrat dalje jo nadgrajujejo in zdaj so pri koncu. Ponosni so na arheološko bogastvo, zlasti iz časa halštata in svetolucijske kulture, ki razkriva pomen Posočja v tistem času. Zgodovinsko etnološka zbirka med drugim pripoveduje o kmečkih uporih na Tolminskem. Umetnostno zgodovinska zbirka razkriva sakralno umetnost v Posočju.
Z letošnjo razstavo o potresu leta 1511 so začeli priprave na 300. obletnico tolminskega punta. Maketo gradu na Kozlovem robu so pred kratkim že postavili na ogled. Po študiji arhitekta in kastelologa dr. Igorja Sapiča jo je izdelal Jernej Bukovac.“Maketa v merilu 1:100 razkriva podobo grajske stavbe iz leta 1610, ko je bila v najvišji fazi razvoja,” na ogled vabi Černilogarjeva. Kustosinja Karla Kofol dodaja, da bodo naročili izdelavo plemiških in kmečkih oblek iz časa punta. Pri tem sodelujejo s Posoškim razvojnim centrom. Načrtujejo obsežno razstavo o puntu, simpozije in druge dogodke. Izdali bodo tudi poštno znamko.
NEVA BLAZETIČ
