Primorci bomo spet brali
V petih letih je 3.474 bralcev, vključenih v bralno akcijo primorskih knjižnic prebralo 23.390 knjig slovenskega leposlovja. Šesti krog se prične danes: na policah splošnih knjižnic v Tolminu, Kopru, Izoli, Sežani, Piranu, Ilirski Bistrici, Idriji, Ajdovščini, Novi Gorici ter v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in njeni podružnici v Gorici je že od jutra 68 knjig z modro-rumenim znakom Primorci beremo 2012.
PRIMORSKA>> Bralna značka za odrasle Primorci beremo je bila doslej “objeta” z rojstnima dnevoma dveh velikanov slovenske knjige: junija ji je dal zagon rojstni dan Primoža Trubarja, sklenila pa se je na Prešernovega, 3. decembra. V šesti krog pa vstopa poldrugi mesec prej, tokrat na svetovni dan knjige: “Akciji se iz leta v leto priključuje več bralcev. Ker je za nas pomemben prav vsak, ki se nam pridruži, bi radi zagotovili, da imajo bralci dovolj časa, da pridejo do želenih knjig s seznama,” predstavlja razloge, da akcijo tokrat začnejo poldrugi mesec prej Ksenija Orel iz izolske knjižice. Tudi tokrat bodo bralci lahko izbirali knjižne naslove s seznama, ki so ga pripravili primorski knjižničarji in knjižničarke. 57 proznih del in 11 pesniških zbirk je na njem; bralcem pa bodo na voljo tako dela sodobnih slovenskih književnikov, kot tudi naslovi, ki so se že vpisali med klasiko. Po besedah Orlove je vsako leto med udeleženci akcije največ zanimanja za tista dela, ki so bila nagrajena, večjo pozornost bralcev pa pritegnejo tudi naslovi del medijsko bolj izpostavljenih avtorjev.
Največ bralcev in bralk, ki so se lani udeležili akcije Primorci beremo, je prebralo roman Alamut Vladimirja Bartola. Sledijo mu To noč sem jo videlDraga Jančarja, Na zlati obaliEvalda Flisarja, Črna orhidejaEdvarda Kocbeka in Saga o HalgardSvetlane Makarovič. Vrh najbolj branih pesniških del pa zaseda Miroslav Košuta z zbirko Drevo življenja.
Pravila sodelovanja ostajajo nespremenjena: vsi, ki želijo uspešno zaključiti “bralno značko” in prejeti knjižno nagrado, morajo do 10. novembra, ko je dan slovenskih splošnih knjižnic, prebrati vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralno znamenje z osnovnimi podatki o knjigi. “Za sam projekt je pomemben vsak sodelujoči ne glede na število prebranih knjig,” poudarja Orlova, in dodaja, da se bodo sklepne prireditve tudi letos vrstile v dneh okoli 3. decembra.
Akcija, ki je nastala leta 2007 na pobudo tolminske knjižnice, je največji slovenski projekt za spodbujanje bralne kulture med odraslimi. “Vsako prebrano delo je dragoceno zaradi užitka branja in vpogleda v slovensko ustvarjalnost, pa tudi zato, ker z branjem ohranjamo materni jezik, ki je bistven za prenos in ohranjanje v njem utelešene kulture,” pravijo primorski knjižničarji in knjižničarke, ki so z akcijo temeljito posegli v močno ukoreninjen stereotip - da Slovenci raje od svojih beremo tuje književnike. O odmevnosti akcije poleg vse večjega zanimanja med bralci ter njenem pomenu v širšem prostoru govori tudi podatek, da je po njenem zgledu pred dvema letom v ljubljanskih splošnih knjižnicah vzniknila sorodna pobuda Mesto bere.
MAKSIMILJANA IPAVEC