Primorska poje je v odlični kondiciji
V nedeljo so s koncertoma v Trenti in v Zavarhu sklenili 49. revijo pevskih zborov Primorske, ki je donela od Trente, Kanalske doline do Trsta in Pirana, po premoru pa tudi v Umagu. Kakovostno petje približno 4000 pevcev in dober obisk na 32 koncertih razkrivata, da je Primorska poje v odlični kondiciji. Pripravlja se že na 50-letnico.
TRENTA > “Koncertna dogajanja in revijo smo letos posvetili Vinku Vodopivcu, Miroslavu Vilharju in Bredi Šček. Nadvse pomembno so zaznamovali naš primorski zborovski prostor, zato jih s ponosom postavljamo v ospredje. Modrosti, pripovedi in izpovedi različnih pesnikov, avtorjev besedil, ki so jih prav ti skladatelji ujeli v svoje zvočne misli, so slovensko zborovsko bogastvo, ki nas bo spremljalo, dokler bo slovenska beseda živa,” poudarja predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh.
Povezovanje in sodelovanje
Primorska poje vztrajno dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. “Ostajamo povezovalni in sodelovalni, brez meja, zvesti zastavljenim ciljem iz preteklosti in tradiciji. Z leti postajamo močnejši in številnejši, zato velja s polnimi jadri pluti v bodočnost naše odlične, mestoma vrhunske pevske kulture,” dodaja Baloh. Zahvalil se je številnim obiskovalcem na koncertih.
Zapela sta 202 zbora
Letos se je na revijo Primorska poje prijavilo 208 zborov, sodelovala pa sta 202. Med prijavljenimi je bilo 152 primorskih zborov ter 46 slovenskih iz Italije, šest iz Hrvaške (Zagreb, Pulj, Umag, Šibenik, Split, Reka), eden iz Madžarske (Monošter). Trije zbori iz avstrijske Koroške so zapeli na skupnem koncertu Primorska poje in Koroška poje v Trbižu. Osem zborov in en zborovodja so prisotni od začetka, šest zborov in pet zborovodij je sodelovalo prvič. Obsežen projekt so družno izpeljali Zveza pevskih zborov Primorske, JSKD z devetimi območnimi izpostavami, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst.
Tako kot zborovodje tudi Baloh opaža težave pri pomlajevanju zborov: “Nekateri zbori že desetletja delujejo z istimi pevci in prehajajo v tretje življenjsko obdobje. Kaže, da Slovenci in tudi Primorci še nismo našli učinkovitih vzvodov medgeneracijskega sodelovanja in sobivanja v zborovski kulturi, ni pa povsod tako. Kvalitetni in vrhunski primorski ljubiteljski zbori nimajo teh problemov. Prestiž petja v teh sestavih je motivacija tudi za mlajše.” V nekaterih zborih pojejo celotne družine: “Zlasti na vaseh znajo povezati tradicijo s sodobnostjo in tam teh težav nimajo. Na naših odrih srečujemo številne zbore, v katerih prepevajo skupaj starejši, mladi in najmlajši.” Kot ugotavlja, se pa vendarle tudi mladi podajajo na zborovsko pot, saj na reviji Primorska poje vsako leto zabeležijo nove pevske zbore, pogosto komorne, pa tudi klape, manjše vokalne skupine in projektne glasbene sestave, v katerih prevladujejo mladi.
Petje in prijetno druženje
Zborovodje in predsedniki zborov razkrivajo pripadnost pevcev reviji Primorska poje in ljubezen do petja. Predsednik Vokalne skupine Dornberški fantje Egon Pavlica pravi, da večinoma isti možje skupaj pojejo že dve desetletji. Srečujejo se enkrat tedensko, petje povezujejo s prijetnim druženjem. Radi pojejo ljubezenske pesmi, pa tudi sakralne, redkeje ljudske. V povprečju imajo deset nastopov na leto.
V Proseku deluje MoPZ Vasilij Mirk. Kot pravi predsednik zbora Jernej Kapun, skoraj v vsaki vasi deluje zbor: “Petje nam pomeni druženje, na Primorski poje radi sodelujemo. Pojemo pesmi različnih narodov, radi imamo dalmatinske, tudi partizanske. Tudi pri nas opažamo, da mladina ni preveč zainteresirana, zdi se mi, da raje sedijo za računalniki. Ostajam optimist z upanjem, da bo tudi mladina spoznala vrednost tovrstnega druženja in ustvarjanja.”
Zborovodkinja ŽePZ Žarek Šentviška planota Marjetka Luznik pohvali devet pevk, ki imajo močno voljo do petja in kljub številnim obveznostim v službah in na kmetijah najdejo čas za vaje. “Sestav je starejši, mlajši so zadržani pri sprejemanju obveznosti, kar vaje seveda so. Imajo tudi druge prioritete. Seveda bi bili dobrodošli, ker imajo običajno dobro predznanje. V našem zboru napredujemo s triglasnega v štiriglasno petje.”
Matej Petejan, zborovodja MoPZ Anton Klančič iz Mirna, pritrjuje ostalim, da je Primorska poje praznik petja in druženja. Pevci zavzeto pripravljajo program, Petejan skrbi za širok repertoar, rad dela priredbe z mislijo na pevce in poslušalce. Pojejo od ljudskih do črnskih duhovnih. Skupina nadaljuje tradicijo predhodnega zbora, ki bo prihodnje leto praznoval 50-letnico. “Pomembna je pripadnost. Če pevci držijo skupaj, sestavi dolgo delujejo.”
