Primorska poje po gledališko
Na slovenskem zahodu je veliko dramskih skupin. Podatek o številu nastopajočih na Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah je zgovoren. Od 22. junija do 6. julija sta skoraj vsak večer na sporedu po dve predstavi, včasih tudi več. Nastopajočih skupin je letos več kot 30.
MAVHINJE > A festival v Mavhinjah ni presenetljiv le zaradi letošnje množičnosti. Čudežen je bil že njegov nastanek. “16. avgusta leta 1994 je bila 50. obletnica požiga vasi,” razlaga Paolo Antonič, predsednik Športno-kulturnega društva Cervolje Mavhinje. Bil je zraven, ko so se člani društva tistega leta odločili, da bodo primerno počastili spomin na nacistično zlo. “V društvu smo takrat že imeli dramsko skupino, zato smo rekli, da bi nekaj odigrali,” pravi. Na pomoč so poklicali takratno mentorico amaterskih dramskih skupin Majo Lapornik.
“Nazadnje smo se odloči za dramsko besedilo Jožka Lukeža Uporna leta. Priredila sem ga in tako je nastala zamisel za predstavo Uporni plameni,” se v brošuri, ki je nastala ob letošnji 10. izvedbi festivala, spominja Lapornikova.
Predstava je vzbudila željo, da bi na vaškem trgu še uprizarjali gledališke igre. Društveni odbor ŠKD Cervolje Mavhinje si je tako zamislil, da bi v Mavhinjah, kjer živi nekaj manj kot 200 ljudi, zaživel dramski festival.
Prva izvedba je bila leta 1995, odtlej pa ga prirejajo vsaki dve leti. Letošnji festival je zato deseti. “Niti nimamo več rokavov, ker smo si jih tolikokrat zavihali,” se pošali Antonič. Prirediti festival pač ni mačji kašelj. Birokratski stroj začne vrteti že oktobra s pisanjem mnogoterih prošenj, marca poteče rok za prijavo skupin, potem pa se začne še težaško delo. V zadnjih tednih pred začetkom festivala se enajst odbornikov ŠKD Cerovlje Mavhinje srečuje vsak večer. Dela ne manjka, saj je treba postaviti dva odra, usposobiti odrsko opremo, namestiti šotor, poskrbeti za hrano in pijačo, natisniti brošuro in še in še. K sreči pa na pomoč priskočijo tudi drugi vaščani iz Mavhinj in sosednjih Cerovelj.
“Izhodišče je bila Primorska poje,” pravi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) Igor Tuta. Ob prvi izvedbi je bil član strokovne žirije. “Če že imajo pevski zbori priložnost, da se pokažejo tudi drugje in ne samo v domači okolici, je potem prav, da imajo tudi dramske skupine to možnost.”
Tuta pravi, da je treba mavhinjski festival podpirati. Gre namreč za edino priložnost, ko se srečajo dramski ljubitelji s Tržaškega, z Goriškega in iz Benečije. “Važno je tudi to, da vsak nastop oceni strokovna žirija, ki poda tudi nekaj nasvetov za izboljšanje,” dodaja predsednik ZSKD. Po njegovem mnenju pa je festival koristen še zato, ker se ga udeležijo tudi neformalne dramske skupine, ki bi drugače ne dobile priložnosti ali motivacije za nastop na odru.
Tajnica SKD Cerovlje Mavhinje Nataša Križmančič opozarja, da člani Beneškega gledališča ter gledališčniki s Proseka in Kontovela niso zamudili niti ene izvedbe. Na seznamu režiserjev pa se rekordno pojavljata imeni Bože Hrvatič in Lučke Susič, ki sodelujeta z več skupinami. Za letošnjo izvedbo pa je značilno, da v otroškem programu nastopa kar 150 malih igralcev.
Zdi se torej, da je v zamejstvu ljubezen za ljubiteljsko gledališče nadpovprečna, kar naj bi dokazovale tudi številne nagrade v Sloveniji. “Ne verjamem, da je pri nas veliko več skupin kot drugod na Primorskem in v Sloveniji,” zaključuje Igor Tuta. “Imamo pa Slovenci veliko več tega, kot, na primer, Italijani. V Trstu imajo menda samo štiri gledališke skupine.”
PETER VERČ
