Primorska slika in beseda

KRANJ > Jedro razstave predstavlja 25 del Avgusta Černigoja, enajst Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča. Na razstavi si bo mogoče ogledati tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela, je sporočil vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj Marko Arnež. Kako pomembna je goriška zbirka, ne samo za zamejske Slovence temveč tudi za matico, je bilo izčrpno predstavljeno že na dveh razstavah z naslovom Razprta obzorja leta 2012 v Trstu, v Salone degli Incanti, in zatem še istega leta v ljubljanskem Cankarjevem domu. O nastanku in pomenu zbirke pa pripoveduje strokovno besedilo razstavne zloženke Joška Vetriha, ki je sooblikoval zbirko vse od njenega nastanka. Kot pojasnjuje, so se takoj po drugi svetovni vojni številne slovenske ustanove in združenja, ki so delovala v Trstu in Gorici, zavzeli za nakup del lokalnih slikarjev, da bi jim konkretno pomagale v tistih težkih letih. Takrat se je oblikovalo zgodovinsko jedro zbirke, ki se je pozneje preoblikovalo v umetniško zbirko KB1909.

Po zgledu takratnih ustanov je goriška družba naknadno obogatila svojo zbirko z deli umetnikov, ki so vezani na zgodovinsko in kulturno tkivo skupnosti. Ob tem deluje kot sodobno usmerjeno in inteligentno mecenstvo z željo, da bi ohranjala in valorizirala tisto, kar je bilo ustvarjeno v prvih desetletjih 20. stoletja, ter z željo, da bi odkrila, kar je novega in zanimivega na lokalni umetniški sceni, je zapisal Vetrih.

Z razstavo primorskih umetnikov bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj zaznamovali letošnji kulturni praznik. Ob razstavi bo v četrtek, 8. februarja, ob 17. uri tudi recital pesmi Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute in nagrajenca Prešernovega sklada Marka Kravosa s predstavitvijo pesniške zbirke Samotni brin sredi morja rase: liki in verzi primorskih Prešernovih nagrajencev. V zbirki bo predstavljenih 24 pesmi z različnimi prevodi in likovno opremo z deli iz omenjene zbirke.