Pripovedovanje kot rešilni jopič in prostor svobode

KOPER > "Pripovedovanje je za človeka nekaj zelo naravnega, spontanega, primarnega in vsakdanjega. Pripovedovati zagotovo začnemo že v materinem trebuhu, ko se pogovarjamo z gibi, premiki in tako vzpostavljamo stik z mamo. Ko se rodimo pripovedujemo z jokom, s pogledi, kasneje z gruljenjem, bebljanjem, čebljanjem. pripovedujemo z mimiko, kretnjami, telesom," pravi Samanta Kobal. Že v sredo v Libertas ob 18. uri vabi na pripovedovalski večer za odrasle Zrno soli, na katerem bodo poleg nje pripovedovale Neža Prah Seničar, Mirella Baruca, Mateja Kužner Čelešnik in Jure Malovrh.

Več dogodkov bo te dni namenjenih tudi mladim: dijaki gimnazije Gian Rinaldo Carli bodo v sredo imeli v koprskem CMK delavnico Svet domišljije o tem, kako ustvarjati in pripovedovati zgodbe, učenci OŠ Koper in Glasbene šole Koper bodo v petek Galeriji Loža na razstavi Nine Mršnik Stanovanje "odkrivali in povezovali glasbeni, verbalni oz. gledališki in vizualni jezik ter ustvarjali besedne in zvočne pripovedi, ki bodo za navdih in scenografijo črpale iz razstave, ki bo postala njihov dogajalni in doživljajski prostor". Posebna gostja festivala pa bo rimska radijska in televizijska avtorica Martina Forti, ki se bo srečala v četrtek z učenci OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper ter se z njimi pogovarjala o dveh knjigah svoje mame, znamenite pisateljice in urednice Donatelle Ziliotto: Un chilo di piume un chilo di piombo, katere zgodba se dogaja v Trstu, in Le bambine non le sopporto. Forti bo dan za tem pod okriljem festivala gostovala še v knjižnici v Gradežu.

Pripovedovanje postane prostor svobode

Pripovedovanje je prav za mlade še posebnega pomena. "Pripovedovanje v današnjem času, sploh tako, ki se dogaja znotraj šolskega prostora, postane prostor svobode, pobeg iz pravil, ocen, nenehnega dokazovanja. Postane trenutek, ko si učenci, dijaki oddahnejo od vseh pravil, ki jih je treba upoštevati in zadihajo, odprejo domišljijo in zgodbe vrejo iz njih. In takrat, ko se zgodi ta trenutek svobode, ko si lahko ti ti, ko lahko uporabiš svojo domišljijo, takrat se tudi učiš, takrat govoriš, izgovarjaš, dobivaš nove izkušnje, spoznavaš druge," razmišlja Samanta Kobal. Poudarja, da morda lahko v takih trenutkih koga zagledamo v novi luči in "znotraj razreda se velikokrat zgodi, da se vse nevidne niti, ki navadno delijo ali združujejo v razredih, zrahljajo ali se celo pretržejo in skupina se sestavi popolnoma na novo".

Navdušenje, ki ga nad pripovedovanjem Samanta Kobal deli tudi znotraj Gajble, hiše ustvarjalnih zgodb v Kopru, je zaznati iz vsake njene misli in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo nastal festival, kakršen je Zgodbakus. "Pripovedovanje je kot rešilni jopič, ki si ga nadenemo zato, da je vsakdan malo bolj pisan; zato, da si pojasnimo določene vsebine, ki se nam v strokovnem jeziku morda zdijo nerazumljive," razmišlja.

Pripovedovanje v vrtcih pa je še poglavje zase: "Vrtčevski otroci poslušajo zgodbe, njihova domišljija jim sliko dopolnjuje in če je pripoved odprta in vključujoča, jih sama nagovori, da tudi oni vanjo vstopijo. Da so akterji in ne samo poslušalci. Da so kreatorji tega sveta, ki se dogaja pred njihovimi očmi. Kaj bi si želeli lepšega za otroke kot to, da jim damo vedeti, da je mogoče, da se da, da lahko ustvarjajo svoje svetove?! In takrat poslušajo in slišijo, učijo se novih besed, besednih zvez, novih gibov, preizkušajo nova vzdušja, razumejo čustva."

Dvig bralne in človeške kulture

V osnovni šoli, pojasni Kobal, postajajo zgodbe vedno bolj dramaturško zapletene, govorno in interpretativno kompleksnejše, tudi iz vidika besedišča in slovnice. "Odpre se prostor za skupinsko delo, za dogovarjanje, iskanje skupnih rešitev in skupno premagovanje ovir. In ponovno skupno tvorjenje novih svetov. In ta občutek, ki si ga doživel kot otrok, ti ostane. Za vedno, vgrajen v telo, v spomin, misli, čustva. Zato menim, da je pripovedovanje tako pomembno - ker 'odkaluplja', odpira nove prostore, v katerih je zrak, da lahko razmišljaš, svobodno dihaš in iščeš ali odpiraš nove svetove. Menim, da so ustvarjalnost, domišljija, iskanje inovativnih rešitev, skupnost, zavedanje odgovornosti in dolžnosti - kar pripovedovanje tudi uči, ker zgodba ima svoja rep in glavo, in je struktura trdna, da lahko nastane pripoved - pravi odgovori za doseganje višjih učnih rezultatov, za vse vrste razumevanja ter za dvig bralne in človeške kulture," je prepričana Samanta Kobal, ki po sredinem pripovedovalskem večeru v četrtek vabi še na posebno premiero. Ob 20. uri bo v Libertasu s podporo koprske izpostave JSKD zaživela njena avtorska vgledališčena pripoved Klara ali potop v globino ženske duše, ki vključuje tudi ples Ingrid Gregorič in petje Karin Obrstar. •