Prišleki in slovenska kultura
Slovenska kultura je nastala z mešanji in priseljevanji, tako kot domala vse druge. To je eno od sporočil aktualne, za ta čas pomenljive, pomembne in tudi poučne razstave, ki še vse do konca maja gostuje v piranskem Pomorskem muzeju. Postavitev Slovani, kakšni Slovani? so pripravili v Gorenjskem muzeju, avtorica ddr. Verena Perko s sodelavci pa gledalca popelje v čas pred 1400 leti; v obdobje, ko se je na naših tleh naselil slovanski živelj.
PIRAN > Kaj je spodbudilo selitve ljudstev ob koncu Rimskega cesarstva? Razlogi se zdijo izjemno domači: notranja kriza imperija, slabo varovane meje, moralna izprijenost, vremenske spremembe na vzhodu, ki so prinesle veliko lakoto, izginjanje plodne zemlje ... “Zanesljivega odgovora ne poznamo, imamo pa številne zgodovinske in arheološke dokaze o selitvenih valovih v drugi polovici prvega tisočletja, ko se je na naša tla naselil slovanski živelj,” v katalogu, ki spremlja razstavo, zapišeta Verena Perko in Milan Sagadin. Kdo so torej bili naši predniki? Ljudje, ki so se približno v šestem stoletju naselili na območju današnje Slovenije? So bili barbari? Vsiljivci in roparji v službi tujega gospodarja? So bili tam, kamor so prišli, dobrodošli, ali so se jih bali? So prišleki le iskali nov dom?
Naselitve so potekale v več valovih, najzgodnejše skupine slovanskega ljudstva pa so na naša tla prišle pred približno 1400 leti; sem so vdrle skupaj s stepskimi Avari. Družili so jih skupni vojaški pohodi, imeli so podobno nošo in orožje pa tudi preprosta bivališča, ki so jih gradili tako, da so jih vkopali v zemljo, naselbine pa so utrdili z nasipi. Od staroselcev so se razlikovali tudi po tem, da so svoje mrtve zažigali in jih pokopavali v žarah, lončene posode, ki so jih izdelovali priseljenci, so bile drugačne, drugačni so bili tudi nakit in orodje ... Ostanke najstarejših slovanskih vasi so arheologi odkrili med Muro in Dravo.
Karniola - domovina Slovanov
Eno najpomembnejših najdišč iz obdobja priseljevanja Slovanov na današnje slovensko ozemlje pa je Kranj - v neposredni bližini farne cerkve in v okolici mesta so arheologi odkrili več tisoč grobov. Te najdbe so zanimive tudi zato, ker pokažejo, kako so se tisti, ki so se priselili, sorazmerno hitro pomešali z romaniziranimi staroselci. Že v 8. stoletju so v okolici Kranja zrasle nove vasice s pokopališči: “Najstarejši rod prišlekov je pokopan v grobovih z lončenimi posodami s hrano, popotnico umrlemu. Može so pokopali z železnim nožem in s kresilom, žene z uhani in zaponko,” pojasnjujeta Sagadin in Perkova ter opozarjata, da lega vasi, način pokopa, predmeti - še zlasti nakit - kažejo na vezi med prišleki in starim prebivalstvom. “Od 9. stoletja dalje so razlike med okoliškimi vasmi in Kranjem izginile. Pognale so kali tega, čemur danes pravimo slovenska kultura in jezik, naša najdragocenejša dediščina,”lahko preberemo v katalogu.
Razstava, ki so jo pripravili v Gorenjskem muzeju, vanjo pa vključili eksponate iz številnih slovenskih muzejev, se osredotoča na slovansko oziroma staroslovensko poselitev na Gorenjskem. Ob Kranju, ki je imel ob naselitvi Slovanov središčno vlogo - nekaj časa je bil prestolnica kneževine Karniola, ki so jo Langobardi že v 8. stoletju poimenovali “domovina Slovanov” -, so na razstavi predstavljene še Bodešče, ki so značilen primer razvoja zgodnjesrednjeveške vaške skupnosti, in Bled, kjer nekatere arheološke izkopanine prav tako kažejo na sobivanje in mešanje staroselcev s prišleki. Na razstavi pa so predstavljene še izjemne najdbe iz Pomurja, Ptuja, Vrtovina in od drugod.
Staroslovansko ali staroslovensko?
Po oceni avtorice razstave arheološko gradivo iz Kranja dokazuje, da se je od konca 8. stoletja staroselsko prebivalstvo zlilo z okoliškim slovanskim življem. “Zatorej se upravičeno lahko vprašamo, ali po dveh stoletjih mešanja kultur in prebivalstva v 9. stoletju še lahko govorimo o slovanskem prebivalstvu? Ali bi vendarle ne bila ustreznejša oznaka staroslovensko?” se sprašuje Verena Perko in pravi, da se ji zdi vztrajanje na slovanskosti zgodnjega slovenstva - od 6. stoletja pa do Primoža Trubarja - presenetljiv fenomen: “Ob primerjavi s slovenskim jezikom, za katerega slovenisti trdijo, da je prvič zapisan v Brižinskih spomenikih že pred letom 1000, ostaja arheološko gradivo iz 10., 11. stoletja in včasih še celo kasnejše, še naprej slovansko. Zato si na enem od panojev pričujoče razstave zastavljam provokativno vprašanje 'staroslovansko' ali 'staroslovensko'”, opozarja avtorica in poudarja, da je razstava Slovani, kakšni Slovani? klic k ohranjanju kulturne dediščine kot temelja slovenskosti in evropskosti ter svojevrsten poziv “k medsebojnemu spoštovanju in povezovanju s ciljem ustvariti boljšo, odgovornejšo družbo”.
MAKSIMILJANA IPAVEC
