Prisotnost avtorjeve roke
Pred desetimi leti so v Društvu likovnih umetnikov Insula na pobudo Janeza Mateliča ustanovili grafično sekcijo Sqart. Razstava Od ideje do odtisa, ki bo v izolski galeriji odprta do 20. maja, gledalcu ponuja vpogled v postopek in nastanek grafičnega dela.
IZOLA> Koncept razstave, ki jo je postavil kustos Dejan Mehmedovič, je preprost: v dialog postavlja predlogo za grafično delo in njeno končno podobo - grafični list. Ali, povedano drugače - kustos je želel nazorno predstaviti, kaj se zgodi med procesom nastanka avtorske grafike. Pot od ideje do odtisa se gledalcu jasno izriše v delih sedemnajstih izbranih avtorjev, ki so v minulem desetletju sodelovali v grafični sekciji Sqart, svoja dela pa naredili v istoimenskem koprskem ateljeju Janeza Mateliča.
Na razstavi Od odtisa do podobe so predstavljena dela Zvesta Apollonia, Franza Bergerja, Giannija Borte, Roberta Primca, Rudija Skočirja, Jureta Cihlarja, Ljerke Kovač, Klavdija Palčiča, Mire Ličen Krmpotič, Franceta Slane, Janeza Mateliča, Erika Lovka, Lojzeta Logajra, Aleša Sedmaka, Črtomirja Freliha in Toma Vrana.
“V naši grafični sekciji ohranjamo originalno oziroma avtorsko umetniško grafiko. Ta se od industrijske, ki se tiska z avtomatičnimi tiskarskimi stroji po predlogah v neomejenih nakladah, razlikuje v bistveni stvari - pri umetniški grafiki je avtorjeva roka navzoča ves čas - od osnutka do končne izvedbe,” pojasnjuje kustos. Razstavi lahko brez večje zadrege pripišemo tudi pedagoški značaj, saj v spremljajoči zloženki gledalca seznani z vsemi posebnostmi medija - od tega, da mora biti odtis grafičnega lista izveden ročno in v omejeni nakladi, do vseh podrobnosti signature.
“Grafični list mora biti signiran z opisom in podpisom, navedeni morajo biti višina naklade, zaporedna številka odtisa, tehnika, letnica nastanka in lastnoročni podpis avtorja. Signatura mora biti čitljiva in vidno napisana, vedno in samo z navadnim svinčnikom. Za razliko od risbe ali slike, kjer imamo en sam unikatni original, je vsak grafični list, ki nastane po opisanem postopku - kot odtis originalne matrice - original,” še lahko preberemo.
Na razstavi tako vidimo večinoma grafike v mešani tehniki (sitotisk in litografija), umetniki pa predloge največkrat naredijo v gvašu, akvarelu, včasih tudi v risbi. Najpogostejši motiv, ki ga vidimo na razstavi, pa je krajina. Mehmedovič meni, da je za grafiko, čeravno gre za tradicionalno umetniško zvrst, med avtorji zanimanja vse več: “V ožjem in širšem prostoru grafika pridobiva pomen in status. Mislim, da je bila pred desetimi leti v slabšem položaju, kot danes.” Precej zanimanja za grafiko pa opaža tudi med mlajšimi avtorji. Tako bo Društvo likovnih umetnikov Insula poleti v Piranu pripravilo razstavo del Simona Kocjančiča, ki se ukvarja predvsem z lesorezom, Fulvie Grbac, kiparjev Marka Zelenka in Katje Smerdu in slikarja Parida di Stefana, ki se prav tako posvečajo grafiki.
Razstava Od ideje do odtisa je del štiriletnega razstavnega projekta Primorska likovna umetnost, ki ima tri sklope: Figuralna podoba, Kamnita skulptura in Grafika. V slednjem so leta 2010 razstavili pokrajine Zvesta Apollonia in Ljerke Kovač, predlani so predstavili starejša in nova grafična dela Aleša Sedmaka, lani pa so pripravili razstavo grafičnega cikla SlediDušana Podgornika.
MI
