Privid kot edini prestiž za prikrito realnost nasilja

Kultura
, posodobljeno:

Na novogoriški gimnaziji so mladi igralci z uprizoritvijo predstave Dogodek v mestu Gogi dokazali, da je delo Slavka Gruma aktualno tudi skoraj sto let po njegovem nastanku. “Predvsem smo želeli v središče postaviti nasilje, še posebej nad ženskami in tem, da nimamo sistema, kako se pred njim zaščititi,” je pojasnila mentorica in režiserka Samanta Kobal.

Kako kot družba delujemo, ko vidimo, da se nad moškim ali 
žensko izvaja nasilje?
Kako kot družba delujemo, ko vidimo, da se nad moškim ali žensko izvaja nasilje?Arhiv gledališke gimnazije

NOVA GORICA Prejšnji teden so dijaki in dijakinje četrtega letnika gledališko-filmske smeri premierno odigrali maturitetno predstavo Dogodek v mestu Gogi avtorja Slavka Gruma. Četudi jo je napisal leta 1930, je vsebina danes še kako aktualna.

“Predvsem smo želeli v središče postaviti nasilje, še posebej nad ženskami in tem, da nimamo sistema, kako se pred njim zaščititi,” je pojasnila mentorica in režiserka Samanta Kobal. Pri pripravah na predstavo so na pogovor povabili tudi strokovnjakinjo s področja družinskega nasilja in femicida, doc. dr. Jasno Podreka s Filozofske fakultete Ljubljana. “Ugotovili smo, da žrtev deluje na enak način kot storilec in se zaradi zakoreninjenih vzorcev na nasilje odziva z nasiljem - saj nima drugih mehanizmov, s katerimi bi temu lahko naredila konec,” še poudarja režiserka, ki dodaja še, da je strah tisti, ki žrtev ohromi, zato niti ne vpraša ali prosi za pomoč, kaj šele, da bi našla orodje za prekinitev tega nasilja.

Samanta Kobal

režiserka

“Predvsem smo želeli v središče postaviti nasilje, še posebej nad ženskami in tem, da nimamo sistema, kako se pred njim zaščititi.”

“Privid je edini prestiž, iz katerega ne moremo biti pregnani,” je slavna misel pisarja Klikota iz predstave in odseva trenutno stanje družbe, ko preko varnega privida dogajanje v družbi prikazuje kot idealistično, kot beg v udobje, kjer nihče ničesar ne sliši, ne opazi in se na nasilje ali druge sprevržene oblike “komunikacije” ne odzove.

Ustvarjalci predstave so Grumovo besedilo izčistili in prilagodili tako, da je bilo primerno za enajst igralcev, v središče pa postavili odnos družbe do nasilja. V uri in pol so dijakinje in dijaki suvereno uprizorili dogodek v mestu, v katerem se sicer nikoli nič ne zgodi. Gledalcu so pustili dovolj prostora za razmislek o tem, ali je družba sokriva za to, kar se v njej dogaja, in kako kot družba delujemo, ko vidimo, da se nad moškim ali žensko izvaja nasilje.

“Dijaki so se priprav na uprizoritev lotili zelo odraslo, zrelo in z veliko mero odgovornosti,” je še povedala Samanta Kobal. Napovedala je tudi festival, ki ga prirejajo konec marca. Na njem bodo sodelovale vse štiri slovenske gledališke gimnazije s sedeži v Novi Gorici, Ljubljani, Ljutomeru in na Ptuju.

V uri in pol so dijakinje in dijaki suvereno uprizorili dogodek v 
mestu, v katerem se sicer nikoli nič ne zgodi.
V uri in pol so dijakinje in dijaki suvereno uprizorili dogodek v mestu, v katerem se sicer nikoli nič ne zgodi.Arhiv gledališke gimnazije