Priznanje kulturnikom v teh časih godi
V imenitni družbi arhitektke in informatika je radijsko ime tedna po volji poslušalcev Vala 202 v ponedeljek postal umetniški vodja in dirigent idrijskih godbenikov Domen Prezelj. Pravzaprav skupaj z njimi, njihovim zanesenjaštvom in negovanjem 348-letne tradicije. Vanjo, kakopak, sodi tudi prvomajska budnica.
IDRIJA > “Priznanje godi. Strokovnjak in zanesenjak Domen Prezelj je odlično ime tega tedna,” se je veselje ob izboru umetniškega vodje in dirigenta godbenega društva rudarjev mag. Domna Prezlja za ime tedna na Valu 202 hitro širilo od idrijskih ust do ust. Kakopak so prej Idrijčani (a še zdaleč ne samo oni) zanj in z njim za godbo pridno glasovali. Godbo in njeno tradicijo imajo preprosto radi.
Obilo razlogov za priznanje
Godba vrednost njihovemu življenju dodaja že 348 let. Negovanje tradicije s prvomajsko budnico je bilo tudi povod za nominacijo. Razlogov bi pri godbenikih, mladostnem 50-članskem orkestru, ki nikoli ne prešteva ur vaj za svoje nastope doma in po svetu, našli še obilo.
Samo v minulem prazničnem tednu so bili dobri razlogi štirje. Toliko različnih koncertov z raznovrstnim repertoarjem so odigrali pred kar se da pisanim občinstvom. Najprej so domačim osnovnošolcem igrivo, a temeljito predstavili svoje delo, da bi med njimi laže našli mlade moči za orkester. Na Dan upora proti okupatorju so muzicirali v furlanski Casarsi, rojstnem kraju Piera Paola Pasolinija, ki je s svojim kratkim idrijskem obdobjem povezal oba kraja v današnje sodelovanje.
Na predvečer prvega maja so na promenadnem koncertu navdušili z izborom popularne glasbe, da so se nekaj ur pozneje “postrojili” in muzicirajoč odkorakali v praznik budit Idrijčane in nato še sosede Pr'farce.
Vsaj toliko razlogov bo v prihodnjih tednih, saj se uigravajo za letni koncert. Junija bodo v Idriji gostili slovenske pihalne orkestre. Nato pa se bodo poklonili, podobno kot so se pred leti, ob 80. jubileju mojstru Mojmirju Sepetu,in ob lanski 100. obletnici rojstva Bojanu Adamiču, letošnjemu jubilantu Juretu Robežniku.
“Križev pot”, ki razveseljuje
Muzikolog, Prezelj, ki je za taktirko orkestra poprijel pred dvanajstimi leti, prej pa je deset let v njem igral trobento, je rudarski godbeni sestav prelevil v orkester s simfonično noto in kakovostno bero muziciranja doma in po svetu. Kljub temu pa budnica, ki v trobila “vrača” koračnice, v orkestru ohranja častno mesto.
Ubrano korakati in muzicirati kakopak ni prav nič lahko. Ob peti uri zjutraj, ko se vse skupaj v naglici in brez časa za tonsko vajo začne, je še teže.
“Korakati ni kar tako. Tokrat sem imel to (ne)srečo, da so me določili v prvo vrsto, na bok, kjer moraš poleg ravne vrste paziti še na pravilno zavijanje. Dokaj odgovorno delo, saj lahko z napačnim korakom vržeš iz tira celoten orkester,” pravi klarinetist, študent Drejc Kokošar.
Ljudje so nad budnico navdušeni. Pomodrujejo z godbeniki in jih tu in tam pogostijo vse do 11. ure, ko pod rudarskimi uniformami tečejo debele potne srage.
“Ljudje odpirajo okna in nas pozdravljajo. Jeznih ni. Prej se kregajo, zakaj nismo prišli igrat k njim. Vesel sem, da je godbeništvo pri nas tako priljubljeno. V Sloveniji je več kot sto godb, ki navdušujejo v svojih okoljih, “ je kot ime tedna v eter povedal Prezelj.
Sicer urednik glasbene zbirke v NUK je bil priznanja vesel. Zlasti v današnjih pregreto kriznih časih, ko se ljubiteljski kulturi ne piše najbolje, je vse godbenike razveselil odziv poslušalcev, ki so v njihovem in Prezljevem zanesenjaštvu prepoznali vrednoto.
Zato bodo s še večjim veseljem ubirali svoje glasbene, včasih tudi križeve poti. “Prvomajska budnica je dogodek, ki na obrazih godbenikov rada prikaže izraz, kot bi šlo za križev pot, a se je vedno znova veselimo. Obojestransko veselje, ko nekomu zaigraš in polepšaš dan, je veliko. Da se ob tem zavedaš, da igraš na budnici, ki je del delavskega običaja, ki so ga zaradi spoštovanja dela začeli naši predniki pred desetletji, daje vsemu skupaj poseben čar,” pravi Kokošar v čast “pobudnici” priznanja.
SAŠA DRAGOŠ
